Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.776-6.800)



  1.      hipertónik  -a m (ọ́) med. kdor ima hipertonijo
  2.      hipertrófičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipertrofijo: hipertrofičen organ; hipertrofično srce / hipertrofična volja pretirano velika
  3.      hipertrofíja  -e ž () 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti
  4.      hipertrofírati  -am nedov. in dov. () 1. med. povečevati se zaradi povečevanja celic: prostata, srce hipertrofira; preh. telovadba hipertrofira mišice 2. knjiž. pretirano povečevati kaj: hipertrofirati detajle; hipertrofirati vlogo posameznih strank
  5.      hipnotizêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na hipnotizerje: hipnotizerska sposobnost / hipnotizerski pogled / zabaval jih je s svojimi hipnotizerskimi čarovnijami
  6.      hipodrómski  -a -o (ọ̑) pridevnik od hipodrom: hipodromska steza
  7.      hipogríf  -a m () mitol. bitje s konjskim trupom, ptičjo glavo in perutmi: motiv hipogrifa v latinskem pesništvu
  8.      hipohónder  -dra m (ọ́) med. kdor si misli, domišlja, da je bolan, namišljeni bolnik: nervozen, zlovoljen hipohonder
  9.      hipohóndričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipohondrijo: hipohondričen človek / hipohondrične misli
  10.      hipohondríja  -e ž () med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo
  11.      hipohóndrski  -a -o prid. (ọ́) hipohondričen: hipohondrsko razpoloženje
  12.      hipokámp  -a m () v grški mitologiji bitje s konjskim trupom in ribjim repom: na sarkofagu je vklesan hipokamp
  13.      hipokávst  -a m () pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom
  14.      hipoklorít  -a m () kem. sol nižje oksidacijske stopnje: kalcijev, natrijev hipoklorit
  15.      hipokorístikon  tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m () lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton
  16.      hipokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratični nauk o štirih telesnih sokovih / hipokratična medicina
  17.      Hipókratov  -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in delamed. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
  18.      hipokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratski nauk o štirih telesnih sokovih
  19.      hipokrít  -a m () knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit
  20.      hipokrítski  -a -o prid. () knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje hipokrítsko prisl.: hipokritsko se zgražati
  21.      hipokrizíja  -e ž () knjiž. hinavščina, licemerstvo: v tem dejanju je precej hipokrizije; hipokrizija malomeščanske družbe
  22.      hipologíja  -e ž () veda o konjih
  23.      hípoma  prisl. () v trenutku, v hipu: hipoma se domisliti, umolkniti; avtomobil se je hipoma ustavil
  24.      hiponím  -a m () lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje: hrast je hiponim od besede drevo
  25.      hipoplástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipoplazijo: hipoplastičen organ / hipoplastična mladina

   6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA