Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (6.676-6.700)
- harmoníst -a m (ȋ) 1. kdor igra (na) harmonij: virtuozen harmonist 2. muz. harmonizator: pesem je harmoniziral izkušen harmonist ♪
- harmonizácija -e ž (á) glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju ♪
- harmonizátor -ja m (ȃ) muz. kdor harmonizira: zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi ♪
- harmonízem -zma m (ȋ) knjiž. težnja po harmoničnosti: bil je vnet zagovornik harmonizma ♪
- harmonizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve 2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve harmonizíran -a -o: pesem, harmonizirana za moški zbor ♪
- harmónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni 2. redko harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil harmónsko prisl.: skladba je harmonsko bogata in sveža ♪
- hárpa -e ž (ȃ) knjiž. harfa: igrati na harpo ♪
- hásek -ska m (ȃ) raba peša korist: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada ∙ ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj ♪
- hausse [ós] ž neskl. (ọ̑) ekon. dviganje cen, tečajev na borzi ♪
- hávbica -e ž (ȃ) voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic ♪
- hazardírati -am nedov. (ȋ) igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki ♪
- hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
- hedóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. hedonski: hedonična čustva ♪
- hédžra -e ž (ẹ̑) Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri ♪
- hegemón -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
- hehetánje -a s (ȃ) glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje ♪
- héjsasa medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa ♪
- hèk medm. (ȅ) posnema glas pri odkašljevanju ♪
- hekatómba -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev ♪
- heksa... ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen ♪
- heksaéder -dra m (ẹ́) geom. kocka ♪
- heksaédrski -a -o (ẹ́) pridevnik od heksaeder: heksaedrska oblika ♪
- heksagonálen -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
- héksakord in heksakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov ♪
- heksámeter -tra m (á) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih ♪
6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776