Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.601-6.625)



  1.      grózdnat  -a -o in grozdnàt -áta -o prid. (ọ̑; ā) ki ima grozde: grozdnat trs
  2.      grôzen  -zna -o prid., grôznejši () 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna // ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi 2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter 4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno 5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna 6. nar. gorenjsko lep, čeden: bila je grozno dekle grôzno 1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere 3. v medmetni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah
  3.      grozênje  -a s (é) glagolnik od groziti: njegovega grozenja se ni bal
  4.      grôzepóln  -a -o [n] prid. (ó-ọ̑ ó-ọ́) star. poln groze, grozljiv: vzbujal je grozepolno spoštovanje / slišali so se grozepolni bojni kriki
  5.      grôzica  -e ž (ó) ekspr. groza: prevzela ga je grozica / grozica ga je spreletavala po hrbtu
  6.      grozničávost  -i ž (á) stanje velike živčne napetosti, vznemirjenja: polagoma se je otresel grozničavosti / grozničavost misli
  7.      grozovítnež  -a m () zastar. grozen človek: pusti ga, grozovitneža
  8.      grúča  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom neurejena, strnjena skupina: na dvorišču se zbirajo gruče vojakov; gosta gruča ljudi, otrok, ovc, drevja / ljudje so stali v gručah po cestah 2. redko gruda: tolči gruče na njivi ◊ čeb. zimska gruča v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; petr. gruča skupina kristalov
  9.      grúden  -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz
  10.      grúliti  -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú) 1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal // ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil 2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil grulèč -éča -e: gruleči golobje
  11.      grúntec  -tca m () nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec
  12.      grústiti se  -im se nedov.) redko gnusiti se, studiti se: jed se mi grusti
  13.      grúščen  -čna -o prid. () gruščnat: gruščna zemlja / gruščna rastlina ki raste na grušču
  14.      grúščevje  -a s () redko grušč: sprožil se je plaz gruščevja
  15.      grúščnat  -a -o prid. () poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča
  16.      grúšec  -šca m () droben grušč: pot je bila posuta z grušcem
  17.      gruzínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino
  18.      guanin  gl. gvanin
  19.      guano  gl. gvano
  20.      gúba  -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držogeol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih
  21.      gubánčast  -a -o prid. (á) redko gubast, zguban: gubančasto čelo
  22.      gubánčenje  -a s (á) glagolnik od gubančiti: preprečiti gubančenje
  23.      gúbati  -am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine
  24.      gubêrnijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na gubernij ali gubernijo: gubernijski arhiv; gubernijski svetnik / zgodilo se je v nekem gubernijskem mestu pod Uralom
  25.      guerilla  ipd. gl. gverila ipd.

   6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA