Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.558-6.582)



  1.      grômek  -mka -o prid. (ó) ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem // knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen grômko prisl.: zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati
  2.      grométi  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi
  3.      gromoglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž., redko gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot
  4.      gromonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša grom: na nebu je polno gromonosnih oblakov
  5.      gromòt  -ôta m ( ó) zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov
  6.      gromôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh
  7.      gromóven  -vna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko gromovit, gromek: gromoven glas
  8.      gromovít  -a -o prid. () 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal
  9.      gromóvnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od gromovnik: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
  10.      gromóvnik  -a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter
  11.      gromóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gromovnike: gromovniški govornik / izdal je gromovniški letak
  12.      gromozánski  -a -o prid. () ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete
  13.      grómski  in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō) ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot kletvica gromska strela, kje si pa to dobil
  14.      groom  gl. grum
  15.      grós 1 -a (ọ̑) trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice
  16.      grós 2 -a [gro -ja] m (ọ̑) knjiž., z rodilnikom večji del, jedro: gros stranke tvorijo delavci
  17.      grós 3 -a [gro -ja] m (ọ̑) tekst. težka tkanina iz naravne svile v platneni vezavi
  18.      grosgrain  -a [grogrên] m () tekst. težka svilena tkanina, tkana kot rips ali platno: trakovi iz grosgraina
  19.      grosíst  -a m () trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: detajlisti in grosisti
  20.      grosístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kupovanje in preprodajanje blaga v velikih količinah: grosistična trgovina; grosistično podjetje / material so dobili po najnižjih grosističnih cenah
  21.      grosulár  -ja m (ā) poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja ♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat
  22.      gròš  grôša in gróša m ( ó, ọ́) 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu // ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš ∙ ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič 2. avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev // poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota
  23.      grôšek  in gróšek -ška m (ō; ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od groš: čisto nov, svetel grošek sem dobil / težko je prišel do tistih groškov
  24.      grót  -a m (ọ̑) lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu: nasuti zrnje v grot; grot pri sejalnici
  25.      grotésk  -a m (ẹ̑) tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze: staviti v grotesku

   6.433 6.458 6.483 6.508 6.533 6.558 6.583 6.608 6.633 6.658  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA