Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (6.501-6.525) 
- grmíčast -a -o prid. (í) 1. podoben grmiču: grmičasta rastlina; grmičasta vrtnica ♦ bot. grmičasti jetičnik gorska rastlina z rožnato rdečimi cveti v socvetju, Veronica fruticulosa; grmičasta šmarna detelja 2. porasel z grmičjem: grmičast breg, svet ♪
- grmíčav -a -o prid. (í) grmičast: grmičava rast rastline / grmičav svet ♪
- grmíček -čka m (ȋ) manjšalnica od grmič: brinov grmiček / grmiček vijolic ♦ bot. zlati grmiček zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža ♪
- grmóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na grm ali grmovje: grmovna vegetacija ♦ gozd. grmovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo do višine grmovja ♪
- gróbanica -e ž (ọ̑) agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo ♪
- grobárka -e ž (á) ženska oblika od grobar ♪
- grobárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na grobarje: grobarski poklic / ob pogrebu so plačali še grobarsko pristojbino ♪
- grobárstvo -a s (ȃ) opravljanje grobarskega poklica: prevzel je grobarstvo v bližnjem mestu ♪
- gróbati -am nedov. (ọ̑) 1. agr. razmnoževati z grobanicami: grobati ribez, trte 2. nar. koroško osipavati, ogrebati: grobati krompir ♪
- grôbček -čka m (ō) ekspr. grobek: zeleni grobček ♪
- grôbek -bka m (ō) nav. ekspr. manjšalnica od grob: otroški grobki; zeleni grobek ♦ rel. majhna vdolbina z relikvijami sredi oltarja ♪
- gróbeljnik -a [bǝl] m (ọ̑) bot. nizka rastlina z rumenimi cveti, Alyssum ♪
- grôben -bna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen ♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev 2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina // redko zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom grôbno prisl.: bil je grobno tih ♪
- grobiján -a m (ȃ) ekspr. grob človek: ta človek nima nobene srčne kulture, grobijan je; po videzu bi ga lahko imel za grobijana, če ga ne bi poznal ♪
- grobijánski -a -o prid. (ȃ) ekspr. grob: fant je zelo grobijanski grobijánsko prisl.: grobijansko se obnašati ♪
- grobijánstvo -a s (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost grobega človeka: zgražal se je nad njegovim grobijanstvom ♪
- grobíšče -a s (í) 1. več grobov na enem prostoru: najti, odkriti grobišče; ilirsko grobišče / v oazi je grobišče maroških vojakov ♦ arheol. žarno grobišče z žarnimi grobovi 2. zastar. pokopališče: na grobišče ga je spremila le peščica ljudi / sam si je izbral grobišče prostor za grob ♪
- gróblja -e ž (ọ̑) 1. kup nametanega kamenja: pobiral je kamenje na njivi in ga nosil na grobljo; s plevelom porasle groblje // star. podrtija, razvalina: njegova domačija je pusta groblja; stolp je samo še črna groblja 2. geogr. nasutina ledenika: vzdolž ledenika se vlečejo groblje / čelna, stranska groblja ♪
- gróbljast -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grobljo: tam je svet razdrapan in grobljast / hodila sta po strmem, grobljastem plazu ♪
- gróblje -a s (ọ̑) 1. več grobelj: med grobljem so rasle koprive / od hiše je ostalo le še kamnito groblje 2. zastar. pokopališče: nihče v vasi ni več pomnil, kdaj so zadnjega pokopali na tisto groblje / staroslovensko groblje grobišče ♪
- gróbnica -e ž (ọ̑) zidan, obzidan prostor za pokopavanje mrličev: pokopali so ga v grobnico; kraljeva, rodbinska grobnica / grobnica narodnih herojev ♪
- grobnína -e ž (ȋ) pristojbina za prostor na pokopališču ♪
- gróbniški -a -o (ọ̑) pridevnik od grobnica ♪
- grobokòp -ópa m (ȍ ọ́) star. grobar: grobokop je imel tisti dan veliko dela / sebičnost je grobokop naših skupnih koristi ♪
- groboskrúnstvo -a s (ȗ) oskrumba, onečaščenje groba: bil je obtožen požiga in groboskrunstva ♪
6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 
