Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.476-6.500)



  1.      grgráti  -ám nedov.) 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu ∙ ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice grgráje: grgraje sopsti grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec
  2.      grgràv  -áva -o prid. ( á) podoben grgranju: grgrav glas
  3.      grgrávec  -vca m () redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo
  4.      grgútati  -am nedov. (ū) redko gruliti: v veži grgutajo grlice
  5.      gríč  -a m (í) nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor
  6.      gríča  -e ž () nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica: bukova, kostanjeva griča
  7.      gríčast  -a -o prid. (í) gričevnat: razgledoval se je po gričasti deželi
  8.      gríček  -čka m () manjšalnica od grič: povzpel se je na griček; zeleni griček za vasjo
  9.      gričevít  -a -o prid. () gričevnat: opazoval je gričevito pokrajino
  10.      grìl  tudi gríl gríla m ( í; í) 1. nižje pog. temno rjava žuželka iz družine murnov, ki živi v hišah; ščurek: po bajti je kar mrgolelo grilov; drži se, kot bi grile jedel 2. nar. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren
  11.      gríntav  -a -o prid. (í) 1. ki ima grinte: grintavi fikusi; grintave hruške / nar. otrok ima grintav obraz krastav / nar. grintava ovca garjava 2. ekspr. razoran, razbrazdan: grintav svet; vozili smo se po razmehčani, grintavi cesti 3. slabš. slaboten, bolehen: vse zdrave so poslali na fronto, doma je ostalo le nekaj grintavih mladoletnikov
  12.      grívast  -a -o prid. (í) 1. ki ima (dolgo, gosto) grivo: spodaj so se pasli grivasti konji / zagledal je fantovo grivasto glavo / grivasti valovi 2. podoben grivi: grivasti lasje; nabirala je podleske med grivasto travo
  13.      grízek  -zka -o prid. (í) knjiž. oster, pekoč: kuhinja je bila polna grizkega dima; grizek mraz
  14.      gríža 1 -e ž () 1. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko: dobiti, imeti grižo; siten ko griža ♦ čeb. griža bolezen čebel zaradi prenapolnjenosti črevesa z neprebavljivimi snovmi; med. amebna griža ki jo povzroča grižna ameba; krvava griža 2. slabš. siten ali slaboten človek: v šoli sedi zraven prave griže; kaj boš s to gosposko grižo / kot psovka le kdo te bo prenašal, griža sitna
  15.      griževnják  -a m (á) nar. zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža: čaj iz griževnjaka
  16.      gŕlce  -a s () manjšalnica od grlo: opazoval je rjavo rdeče grlce taščice
  17.      grlján  in grljàn -ána m (; á) nar. belokranjsko vrat (pri steklenici): zelo ozek grljan
  18.      grmáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na grmado: že od daleč se je videl grmadni ogenj / opazoval je grmadne kope oblakov grmadaste / ekspr., redko na mizo je položil grmaden kup bankovcev velik, ogromen
  19.      grmádnost  -i ž () ekspr., redko lastnost, značilnost grmadnega: grmadnost oblakov / prestrašil se je grmadnosti nove učne snovi
  20.      grmáriti  -im nedov.) lov. s psom loviti, iskati divjad po grmovju: imajo lepa lovišča za kljunače, vendar nikoli ne grmarijo / pes grmari
  21.      gŕmast  -a -o prid. () podoben grmu: grmasta rastlina / ekspr. grmasta brada; grmaste obrvi gŕmasto prisl.: grmasto razrasla drevesa
  22.      grmênje  -a s (é) glagolnik od grmeti: sliši se grmenje; oddaljeno, zamolklo grmenje / grmenje topov ∙ preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni
  23.      grméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju: vso noč se je bliskalo in grmelo; poleti pogosto grmi; močno, silovito je grmelo 2. dajati grmenju podobne glasove: kolesa so silovito grmela pod podom vagona; nad mestom grmijo letalski motorji / brezoseb., ekspr. v dvorani je kar grmelo od ploskanja / ekspr. orgle so grmele; topovi so cel dan grmeli // ekspr. grmeč se hitro premikati: bombniki so drug za drugim grmeli na sever; vlak grmi skozi predor / slap grmi čez skale 3. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: zmeraj kaj najde, da lahko grmi; grmi proti terorju; grmi zoper nove uredbe / član opozicije je grmel na vlado / počakajte, je grmel za njimi kričal, vpil ● nesreča za nesrečo mu grmi na glavo ga zadeva; vse grmi na kup se podira, propada grmé zastar.: plaz se je grme valil v dolino grmèč -éča -e: čez skalovje grmeča voda; bral je z grmečim glasom; grmeč govornik
  24.      grmìč  -íča m ( í) manjšalnica od grm: po pobočju so rasli nizki grmiči / ribezov grmič / krompirjevi grmiči ♦ bot. vražji grmič grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; bela omela
  25.      grmíčar  -ja m () fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; nizki fižol: grmičarja še nismo posadili

   6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA