Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.458-6.482)



  1.      grêdast 2 -a -o (é) pridevnik od greda, zemlja: gredasto poljedelstvo na Japonskem
  2.      gredé  prisl. (ẹ̄) nar. 1. spotoma, gredoč: grede smo se oglasili tudi pri sorodnikih 2. v trenutku, takoj: Sezul si je čevlje, kar oblečen legel in že grede spal (J. Jalen); prim. iti
  3.      grédelj  -dlja m (ẹ́) 1. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna: gredelj je ostro zaškrtal na pesku / ladijski gredelj; gredlji dirkalnih čolnov / položiti, postaviti gredelj začeti graditi ladjo, čoln 2. nosilni del pluga, na katerega se pritrdijo črtalo, lemež, ročice: lesen gredelj 3. drog, zlasti lesen, na katerega je pritrjeno pogonsko kolo: namazati gredelj; natakniti kolo na gredelj ◊ anat. nosni gredelj nosni greben
  4.      grédeljnica  -e [dǝl] ž (ẹ̑) 1. agr. veriga, ki veže gredelj s plužnami: popraviti gredeljnico 2. teh. prečna palica pri tehtnici
  5.      grédeljnik  -a [dǝl] m (ẹ̑) agr. klin, s katerim se gredelj pripenja na plužne
  6.      gréden  -dna -o (ẹ̑) pridevnik od gred: gredna sklopka
  7.      grêden  -dna -o prid. (ē) nanašajoč se na greda, tram: gredni nosilec / gredni most most, pri katerem so nosilni elementi grede, trami
  8.      gréder  -ja m (ẹ̑) grad. stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje, planirni plug
  9.      grêdno  -ega s (ē) nar. povrtnina: Setev je gnala, prva setev. Zdaj so lahko računali: tu bo k leti koruza, tu krompir, tu gredno (M. Kranjec)
  10.      grehôten  -tna -o (ó) pridevnik od grehota: grehotna ženska
  11.      grenadín  -a m () tekst. preja iz naravne svile, trdo sukana iz več niti: presti grenadin // redka tkanina iz te preje: svileni, volneni grenadin
  12.      grenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. imeti nekoliko grenek okus: kruh, sir greni; pren. grenelo ti bo, kar ti je zdaj med
  13.      grenkôben  -bna -o prid. (ó ō) nekoliko grenek: grenkobna regratova solata / grenkoben okus / izgubljal se je v nejasnem, grenkobnem razmišljanju
  14.      gréšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na greh: grešne misli; grešno dejanje / grešen človek / pokoril se je za svoje grešno življenje ● ekspr. vzdihovali so nad napakami in iskali grešnega kozla osebo, ki bi jo obdolžili krivde zanje; ekspr. stal je tam kot grešna duša obupan, potrt; star. imela je z njim grešno znanje izvenzakonsko spolno razmerje gréšno prisl.: grešno živeti
  15.      gréza  -e ž (ẹ́) redko grez: greza v jarkih
  16.      grézničar  -ja m (ẹ̑) delavec, ki čisti greznice
  17.      grgòt  -ôta m ( ó) redko grgranje: grgot potoka
  18.      grgránje  -a s () glagolnik od grgrati: slišalo se je grgranje in hropenje ranjencev; grgranje v grlu, v prsih / grgranje in klokotanje vode / tekočina za grgranje
  19.      grgráti  -ám nedov.) 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu ∙ ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice grgráje: grgraje sopsti grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec
  20.      grgràv  -áva -o prid. ( á) podoben grgranju: grgrav glas
  21.      grgrávec  -vca m () redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo
  22.      grgútati  -am nedov. (ū) redko gruliti: v veži grgutajo grlice
  23.      gríč  -a m (í) nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor
  24.      gríča  -e ž () nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica: bukova, kostanjeva griča
  25.      gríčast  -a -o prid. (í) gričevnat: razgledoval se je po gričasti deželi

   6.333 6.358 6.383 6.408 6.433 6.458 6.483 6.508 6.533 6.558  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA