Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (6.458-6.482) 
- grêdast 2 -a -o (é) pridevnik od greda, zemlja: gredasto poljedelstvo na Japonskem ♪
- gredé prisl. (ẹ̄) nar. 1. spotoma, gredoč: grede smo se oglasili tudi pri sorodnikih 2. v trenutku, takoj: Sezul si je čevlje, kar oblečen legel in že grede spal (J. Jalen); prim. iti ♪
- grédelj -dlja m (ẹ́) 1. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna: gredelj je ostro zaškrtal na pesku / ladijski gredelj; gredlji dirkalnih čolnov / položiti, postaviti gredelj začeti graditi ladjo, čoln 2. nosilni del pluga, na katerega se pritrdijo črtalo, lemež, ročice: lesen gredelj 3. drog, zlasti lesen, na katerega je pritrjeno pogonsko kolo: namazati gredelj; natakniti kolo na gredelj ◊ anat. nosni gredelj nosni greben ♪
- grédeljnica -e [dǝl] ž (ẹ̑) 1. agr. veriga, ki veže gredelj s plužnami: popraviti gredeljnico 2. teh. prečna palica pri tehtnici ♪
- grédeljnik -a [dǝl] m (ẹ̑) agr. klin, s katerim se gredelj pripenja na plužne ♪
- gréden -dna -o (ẹ̑) pridevnik od gred: gredna sklopka ♪
- grêden -dna -o prid. (ē) nanašajoč se na greda, tram: gredni nosilec / gredni most most, pri katerem so nosilni elementi grede, trami ♪
- gréder -ja m (ẹ̑) grad. stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje, planirni plug ♪
- grêdno -ega s (ē) nar. povrtnina: Setev je gnala, prva setev. Zdaj so lahko računali: tu bo k leti koruza, tu krompir, tu gredno (M. Kranjec) ♪
- grehôten -tna -o (ó) pridevnik od grehota: grehotna ženska ♪
- grenadín -a m (ȋ) tekst. preja iz naravne svile, trdo sukana iz več niti: presti grenadin // redka tkanina iz te preje: svileni, volneni grenadin ♪
- grenéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. imeti nekoliko grenek okus: kruh, sir greni; pren. grenelo ti bo, kar ti je zdaj med ♪
- grenkôben -bna -o prid. (ó ō) nekoliko grenek: grenkobna regratova solata / grenkoben okus / izgubljal se je v nejasnem, grenkobnem razmišljanju ♪
- gréšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na greh: grešne misli; grešno dejanje / grešen človek / pokoril se je za svoje grešno življenje ● ekspr. vzdihovali so nad napakami in iskali grešnega kozla osebo, ki bi jo obdolžili krivde zanje; ekspr. stal je tam kot grešna duša obupan, potrt; star. imela je z njim grešno znanje izvenzakonsko spolno razmerje gréšno prisl.: grešno živeti ♪
- gréza -e ž (ẹ́) redko grez: greza v jarkih ♪
- grézničar -ja m (ẹ̑) delavec, ki čisti greznice ♪
- grgòt -ôta m (ȍ ó) redko grgranje: grgot potoka ♪
- grgránje -a s (ȃ) glagolnik od grgrati: slišalo se je grgranje in hropenje ranjencev; grgranje v grlu, v prsih / grgranje in klokotanje vode / tekočina za grgranje ♪
- grgráti -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu ∙ ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice grgráje: grgraje sopsti grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec ♪
- grgràv -áva -o prid. (ȁ á) podoben grgranju: grgrav glas ♪
- grgrávec -vca m (ȃ) redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo ♪
- grgútati -am nedov. (ū) redko gruliti: v veži grgutajo grlice ♪
- gríč -a m (í) nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor ♪
- gríča -e ž (ȋ) nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica: bukova, kostanjeva griča ♪
- gríčast -a -o prid. (í) gričevnat: razgledoval se je po gričasti deželi ♪
6.333 6.358 6.383 6.408 6.433 6.458 6.483 6.508 6.533 6.558