Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.433-6.457)


  1.      gráški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Gradec: graške ulice / graški sejem ♦ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine ♪
  2.      gravêr  -ja m (ȇ) kdor vrezuje črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: bil je graver in cizeler; graver kamna, stekla ♪
  3.      gravírnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za graviranje ♪
  4.      grbáča  -e ž (á) pog., ekspr. hrbet: naložil si je vrečo na grbačo in odšel ∙ pog., slabš. dobiti jih po grbači biti tepen; biti premagan ♪
  5.      grbánčiti  -im nedov. (á ȃ) delati gube, zlasti na koži: hodil je gor in dol in grbančil čelo; koža se grbanči / jabolka se spomladi začnejo grbančiti ♪
  6.      grbánec  -nca m (á) guba (na koži): lice nabere v grbance; grbanci na vratu ♪
  7.      grbánja  -e ž (á) redko grbina: spotakniti se ob grbanjo ♪
  8.      grbánjast  -a -o prid. (á) ki ima veliko grbin: grbanjasta cesta / grbanjasto čelo ♪
  9.      gŕbast  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit gŕbasto prisl.: od neprestanega branja se drži grbasto ♪
  10.      gŕbati se  -am se nedov. (r̄ ȓ) redko grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila ♪
  11.      gŕbav  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen, grbav človek / redko od težke nošnje je postala vsa grbava sključena, upognjena ♪
  12.      gŕbavček  -čka m (ŕ) manjšalnica od grbavec: zagledala je bledega grbavčka ♪
  13.      gŕbavec  -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae ♪
  14.      grbavína  -e ž (í) redko grbina: skakal je z ene grbavine na drugo; travniške grbavine ♪
  15.      gŕbičast  -a -o prid. (ŕ) poln grbic, izrastkov: grbičasto rogovje ♪
  16.      gŕboven  -vna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na grbe: grbovni ščit; bik, grbovna žival Borgijcev ♪
  17.      gŕčavka  -e ž (ŕ) grčava palica, navadno za opiranje: opirati se na grčavko; z grčavko ga je udaril po hrbtu; debela grčavka ♪
  18.      grdênje  -a s (é) glagolnik od grditi: ni se zmenil za njegovo grdenje in psovanje ♪
  19.      grdôbica  -e ž (ó) ekspr. nagajiv, poreden otrok: grdobica se je bal, da ga bodo pretepli; mala grdobica ni dala miru; vsi trije dečki so bili prave grdobice ♪
  20.      grdúnka  -e ž (ȗ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: nikar se ne druži s to grdunko / kot nagovor čisto si nas pozabila, grdunka ♪
  21.      grebénast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenaste skale / razburkano in grebenasto valovje / strelci so imeli grebenaste čelade ♦ filat. grebenasto zobčanje znamk zobčanje z iglami, razporejenimi v obliki glavnika; teh. grebenasti ležaj ležaj s kolobarjastimi grebeni na gredi ♪
  22.      grebênje  in grêbenje -a s (é; é) glagolnik od grebsti: grebenje po pesku ♪
  23.      grecizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj grško, pogrčevati: Grki so kolonizirali in grecizirali otok grecizíran -a -o: grecizirana krajevna imena ♪
  24.      grêda  -e stil. -é ž, rod. mn. grêd (é) oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu: gredo opleti, prekopati; cvetlična greda; grede za zelenjavo / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; zaprta greda ograjena in navadno pokrita s steklom; pren., ekspr. pisatelj je rasel v topli gredi kulturnega izročila // oddeljena ploskev na solinah: tam je solarna in na stotine gred, ločenih z nasipi in kanali ◊ alp. poševno potekajoča polica v skalovju ♪
  25.      grêdast 1 -a -o (é) pridevnik od greda, tram: soba z gredastim stropom ♪

   6.308 6.333 6.358 6.383 6.408 6.433 6.458 6.483 6.508 6.533  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA