Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (6.426-6.450)
- grámpa -e ž (ā) 1. star. hrapava, raskava izboklina: grampe na rokah še niso izginile / blatne grampe na cesti 2. nar. usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinski kamen ♪
- grámpast -a -o prid. (ā) redko hrapav, raskav: prej gladka koža je postala grampasta; grampasta skorja / zapel je z zamolklim, grampastim glasom ♪
- granáten 2 -tna -o (ȃ) pridevnik od granata1: granatni drobci ♪
- gránd príx gránd príxa [gran pri -ja] m (ȃ-ȋ) pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago, velika nagrada: grand prix za najboljše vino; tekmovanje avtomobilskih dirkačev za grand prix ♪
- gránula -e ž (ȃ) teh. zrno, zrnce: granule so se strdile v kepice ♪
- grápar -ja m (ȃ) ekspr. kdor živi v grapi ali je doma iz grape, doline ♪
- graščína -e ž (í) v nekaterih deželah veliko neutrjeno poslopje, graščakovo bivališče: graščina razpada; okoli graščine se je razprostiral lep park // posestvo, ki je graščakova last: graščina mu je prinašala lepe dohodke; oskrbnik graščine / star. vprašal ga je, pod katero graščino spada graščinsko oblast ♪
- gráški -a -o prid. (á) nanašajoč se na Gradec: graške ulice / graški sejem ♦ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine ♪
- gravêr -ja m (ȇ) kdor vrezuje črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: bil je graver in cizeler; graver kamna, stekla ♪
- gravírnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za graviranje ♪
- grbáča -e ž (á) pog., ekspr. hrbet: naložil si je vrečo na grbačo in odšel ∙ pog., slabš. dobiti jih po grbači biti tepen; biti premagan ♪
- grbánčiti -im nedov. (á ȃ) delati gube, zlasti na koži: hodil je gor in dol in grbančil čelo; koža se grbanči / jabolka se spomladi začnejo grbančiti ♪
- grbánec -nca m (á) guba (na koži): lice nabere v grbance; grbanci na vratu ♪
- grbánja -e ž (á) redko grbina: spotakniti se ob grbanjo ♪
- grbánjast -a -o prid. (á) ki ima veliko grbin: grbanjasta cesta / grbanjasto čelo ♪
- gŕbast -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit gŕbasto prisl.: od neprestanega branja se drži grbasto ♪
- gŕbati se -am se nedov. (r̄ ȓ) redko grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila ♪
- gŕbav -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen, grbav človek / redko od težke nošnje je postala vsa grbava sključena, upognjena ♪
- gŕbavček -čka m (ŕ) manjšalnica od grbavec: zagledala je bledega grbavčka ♪
- gŕbavec -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae ♪
- grbavína -e ž (í) redko grbina: skakal je z ene grbavine na drugo; travniške grbavine ♪
- gŕbičast -a -o prid. (ŕ) poln grbic, izrastkov: grbičasto rogovje ♪
- gŕboven -vna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na grbe: grbovni ščit; bik, grbovna žival Borgijcev ♪
- gŕčavka -e ž (ŕ) grčava palica, navadno za opiranje: opirati se na grčavko; z grčavko ga je udaril po hrbtu; debela grčavka ♪
- grdênje -a s (é) glagolnik od grditi: ni se zmenil za njegovo grdenje in psovanje ♪
6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526