Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.351-6.375)



  1.      gostíteljica  -e ž () ženska oblika od gostitelj: gostiteljica je prinesla še slaščice / publ. država gostiteljica država, ki skliče, pripravi kako konferenco, kongres
  2.      gostíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na gostitelje: gostiteljske dolžnosti / sprejel ju je z gostiteljsko prijaznostjo
  3.      gostíti 1 -ím nedov., goščèn ( í) delati (bolj) gosto: gostiti malto s peskom; gostiti tekočino / knjiž. jug gosti oblake gostíti se postajati (bolj) gost: raztopina se je začela gostiti; kri na rani se mu je hitro gostila strjevala / lasje so se mu začeli gostiti / nav. ekspr. zunaj se je gostila megla, tema; knjiž. mrak se je gostil v temo / redko njegovi obiski so se čedalje bolj gostili so postajali pogostnejši gostèč -éča -e: gosteča se množica je pritiskala vse huje; gosteče se mleko
  4.      gostíti 2 -ím nedov., goščèn ( í) streči gostu z jedmi in pijačami: prijatelje je gostila dolgo v noč; gostiti z vinom / ekspr. natakar, še en liter, danes gostim jaz! poravnam račun, plačam gostíti se nav. ekspr. dobro jesti in piti: imenitno smo se gostili; gostili so se z divjačino / kako se je gostil z mastnim puranom s slastjo jedel / iron. vsak dan so se gostili s koruznim močnikom
  5.      gostivanje  in gostüvanje -a [-tív-] s () nar. vzhodno gostija ob poroki: imeti, napraviti gostivanje; povabili so ga na gostivanje ♦ etn. borovo gostivanje šega, ki uprizarja poroko fanta ali dekleta z borom, kadar v predpustu ni bilo nobene poroke v vasi
  6.      gostivánjščak  in gostüvánjščak -a [-tiv-] m () nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: imeli so veliko gostivanjščakov
  7.      gôstja  -e ž (ó) 1. ženska oblika od gost: danes imamo gostjo v hiši; prijetna gostja / visoko gostjo je predsednik zadržal na kosilu / gospa je znana gostja kavarn / nastopila bo gostja iz Italije; gostje so vodile s štiri proti ena 2. redko gostačka: še zdaj se spominja stare gostje iz njihove bajte
  8.      gôstje  -a s (ó) zastar. gostija: na gostje je povabila več prijateljev; svečano gostje
  9.      gostljàt  -áta -o prid. ( ā) nekoliko gost: sadje je pretlačila in le malo časa kuhala, da je postalo gostljato; gostljata omaka
  10.      gostnína  -e ž () star. plačilo za storitev v gostinskem obratu: plačal je visoko gostnino
  11.      gosto...  prvi del zloženk nanašajoč se na gost prid.: gostobesednež, gostocveten, gostolisten
  12.      gostobeséden  -dna -o prid., gostobesédnejši (ẹ̑) ki (rad) z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje: gostobeseden človek; ni še slišal tako gostobesednih govornikov; nikdar ni bil gostobeseden / gostobeseden opis; gostobesedna hvala gostobesédno prisl.: gostobesedno pripovedovati
  13.      gostobeséditi  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati: gostobesedil ji je neumnosti; ona rada gostobesedi
  14.      gostobesédje  -a s (ẹ̑) knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje: na njeno molčanje je odgovorila z gostobesedjem / njegovi verzi so pretirano gostobesedje
  15.      gostobesédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. gostobeseden človek: nerada je poslušala tega gostobesedneža
  16.      gostobesédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost gostobesednega: očitali so mu gostobesednost in razvlečenost / s svojo gostobesednostjo je skrbel za kratkočasje
  17.      gostocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima goste cvete: gostocveten kobul
  18.      gostodlák  in gostodlàk -áka -o prid. (; á) ki ima gosto dlako: gostodlaka žival / gostodlak kožuh
  19.      gostokŕven  -vna -o prid.) knjiž., redko hladnokrven, hladen: gostokrvni severnjaki
  20.      gostolás  in gostolàs -ása -o prid. (; á) knjiž. ki ima goste lase: bujno, gostolaso dekle
  21.      gostolênje  -a s (é) glagolnik od gostoleti: poslušala je drobno gostolenje škrjancev / gostolenje ženskih glasov ga ni motilo
  22.      gostolístnat  -a -o prid. () star. gostolisten: obtičala sva v gostolistnatem grmovju
  23.      gostôtnica  -e ž () nav. mn., fiz. vsaka izmed krivulj, s katerimi se ponazarja gostota električnega ali magnetnega polja
  24.      goščáva  -e ž () 1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: težko se je prebijal skozi goščavo; skril se je v goščavo nad potjo // gosto grmovje ali drevje: z goščavo porasel svet / ekspr. vrt je taka goščava, da ga bo težko očistil / goščava in pušča 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: goščava dreves, stebel; pren. goščava perečih vprašanj 3. ekspr. gostost: grozdje se zaradi prevelike goščave trt ni lepo razvilo 4. redko kar je gostega, navadno v tekočini; gošča: v steklenici je ostala sama goščava
  25.      gotizírati  -am nedov. in dov. () um. predelovati v gotskem slogu: romansko cerkev so gotizirali

   6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA