Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.076-6.100)



  1.      gomázen  -zni ž () star. golazen: nadležna, strupena gomazen; zvija se kot gomazen
  2.      gomázen  -zna -o prid. (ā) star. ki gomazi: gomazna črvad
  3.      gomazênje  -a s (é) glagolnik od gomazeti: gomazenje ljudi / začutil je lahno gomazenje v nogah
  4.      gomazéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: po cestah gomazijo ljudje; mravlje so gomazele po listih / v mesu so gomazeli črvi / brezoseb., ekspr.: na smetišču je gomazelo (od) podgan bilo jih je zelo veliko; v potoku je bilo toliko rib, da je kar gomazelo; pren., ekspr. čudne misli mi gomazijo po glavi 2. z dajalnikom imeti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: od groze so mu gomazeli mravljinci po hrbtu; brezoseb. od strahu mu je gomazelo po telesu gomazèč -éča -e: gomazeče mravlje; stal je sredi gomazeče množice
  5.      gomáziti  -im nedov.) nav. 3. os., star. gomazeti: črvi so gomazili po mesu
  6.      gomezéti  -ím [mǝz in mez] nedov., gomezì in gomêzi (ẹ́ í) nav. 3. os. gomazeti: mravlje so gomezele po listih / strah jim gomezi po udih
  7.      gomezíca  -e [mǝz in mez] ž (í) 1. mn., redko srh, mravljinci: gomezice so mi šle po hrbtu 2. alp. voda, ki se cedi iz razpok ali izpod snega in rahlo obliva skalo
  8.      gomezljáti  -ám [mǝz in mez] nedov.) nav. 3. os., ekspr. gomazeti: črvi gomezljajo po mesu / brezoseb. vse je gomezljalo (od) mravelj
  9.      gomezljàv  -áva -o [mǝz in mez] prid. ( á) ekspr. ki gomazi: gomezljave množice
  10.      gomezljív  -a -o [mǝz in mez] prid. ( í) ekspr. ki gomazi: gomezljive mravlje / obšla ga je gomezljiva zona
  11.      gomíla  -e ž () 1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo 2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja // velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi 3. zastar. grič, hrib: sončna gomila ◊ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov
  12.      gomílast  -a -o prid. () ekspr. podoben gomili: gomilast grič
  13.      gomílen  -lna -o () pridevnik od gomila: gomilni kamni
  14.      gomílica 1 -e ž () manjšalnica od gomila: gomilice na otroškem pokopališču
  15.      gomílica 2 -e ž () nav. mn., redko kamilica: skuhati čaj iz gomilic
  16.      gomíliti  -im nedov.) ekspr. kopičiti, množiti: vse življenje je gomilil kapital; dokazno gradivo se mu gomili v predalu / gomiliti les / otroci so se gomilili v svojem kotu stiskali, gnetli
  17.      gomôla  -e ž (ó) petr. glina, v kateri so vidne plasti
  18.      gomoléti  -ím nedov., tudi gomôlel (ẹ́ í) star. migotati, migljati: vroč zrak je gomolel okrog peči
  19.      gomólj  -a in gomòlj -ôlja m (ọ̑; ó) odebeljen podzemeljski del rastline z nakopičenimi hranilnimi snovmi: različne oblike gomoljev / okusni krompirjevi gomolji ◊ bot. koreninski gomolj odebeljene stranske ali nadomestne korenine; stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; petr. gomolj oblika skupka kristalov kakega minerala v velikosti od 5 do 20 cm
  20.      gomóljast  in gomôljast -a -o prid. (ọ̑; ó) podoben gomolju: gomoljast obraz / gomoljasta oblika rudnine / gomoljaste rastline rastline, ki imajo gomoljebot. gomoljasti gabez gozdna dlakava rastlina z bledo rumenimi cveti, Symphytum tuberosum; vrtn. gomoljasta begonija begonija, ki ima gomolje
  21.      gomóljčast  in gomôljčast -a -o prid. (ọ̑; ) redko gomoljast: gomoljčasta rastlina
  22.      gomóljček  in gomôljček -čka m (ọ̑; ) manjšalnica od gomolj: nastajanje mladih gomoljčkov ♦ bot. koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije
  23.      gomóljčen  in gomôljčen -čna -o prid. (ọ̑; ) bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine
  24.      gomóljčnica  in gomôljčnica -e ž (ọ̑; ) vrtn. rastlina, ki ima gomolj: solate iz različnih gomoljčnic
  25.      gomólje  in gomôlje -a s (ọ̑; ) redko več gomoljev, gomolji: krompirjevo gomolje

   5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA