Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.033-6.057)


  1.      golorítec  -tca m (ȋ) ekspr. kdor ima golo, nepokrito zadnjico: hitro se obleci, goloritec / to se je zgodilo, ko sem bil še goloritec ♪
  2.      goloróč  prisl. (ọ̑) nar. z golimi rokami: Da bi sadežev ne poškodovali z motikami, so rili goloroč po zemlji (Prežihov) ♪
  3.      golorók  in goloròk -óka -o prid. (ọ̑; ȍ ọ́) ki ima gole, nepokrite roke: goloroka ženska; hoditi golorok; golorok je sedel za mizo // ekspr. ki je brez pripomočkov, neopremljen: golorok se je branil / goloroko, neoboroženo ljudstvo; prisl.: golorok so se branili ♪
  4.      golosèk  in golosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) sečnja gozda do golega, do čistega: z golosekom so povzročili veliko škode; golosek hrastovih in smrekovih gozdov / redko pot je vodila čez golosek poseko, goličavo ♪
  5.      goloseménka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae ♪
  6.      golóst  in gôlost -i ž (ọ̑; ó) redko golota: golost telesa ∙ ekspr. dogodek so mu pokazali v vsej njegovi golosti kot se je v resnici dogodil ♪
  7.      golôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost golega: obsojati goloto; golota telesa / peščena golota puščave / golota prostora ∙ ekspr. spoznal je življenje v vsej njegovi goloti kot v resnici je // kar je golo: velik izrez je kazal precej golote ♪
  8.      golôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gol: golotne veje / napol golotna ženska ♪
  9.      gólovec  in golóvec -vca m (ọ̄; ọ̄) star. gol, neporasel hrib: strm golovec ♪
  10.      golovíca  -e ž (í) nar. zahodno suha veja: pobirati golovice ♪
  11.      golóvje  -a s (ọ̑) redko več goli: poln voz golovja ♪
  12.      golovrát  in golovràt -áta -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gol vrat: golovrata ženska / pri hiši imajo skoraj same golovrate kokoši ♪
  13.      golovrátka  -e ž (ȃ) golovrata kokoš: to jajce je znesla golovratka, ne čopka ♪
  14.      gólsniti  -em [u̯s] dov. (ọ́ ọ̑) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: nobene besede ni golsnil / niti golsniti si ni upal // povedati, omeniti: obljubil mu je, da ne bo nikomur golsnil o tem ♪
  15.      gólša  -e [u̯š] ž (ọ́) 1. bolezensko povečana žleza ščitnica: golša ji raste; golšo ima; velika golša 2. razširjeni del požiralnika pri pticah in nekaterih žuželkah: nojeva golša; kokoši z velikimi golšami ♪
  16.      gólšar  -ja [u̯š] m (ọ̑) 1. golob z zelo razvito golšo: sivi golšarji 2. ekspr. kdor ima golšo: v tem kraju je precej golšarjev ♪
  17.      gólšarica  -e [u̯š] ž (ọ̑) nav. mn., zool. majhne, ploščate sladkovodne ribe z zelo izbočenim spodnjim sprednjim delom telesa, Gasteropelecidae ♪
  18.      gólšast  -a -o [u̯š] prid. (ọ́) ki ima golšo: golšasta ženska ♪
  19.      gólšav  -a -o [u̯š] prid. (ọ́) ki ima golšo: golšav otrok ♪
  20.      gólšavec  -vca [u̯š] m (ọ́) redko kdor ima golšo; golšar ♪
  21.      gólšavka  -e [u̯š] ž (ọ́) ekspr. ženska, ki ima golšo ♪
  22.      gólšavost  -i [u̯š] ž (ọ́) bolezensko povečanje žleze ščitnice: preprečevanje golšavosti ♪
  23.      gólšec  -šca [u̯š] m (ọ̑) bot. rastlina s celimi, nazobčanimi listi in zelenkastimi cveti, Mercurialis: enoletni golšec ♪
  24.      gólšen  -šna -o [u̯š] (ọ̄) pridevnik od golša: golšno tkivo ♪
  25.      gólt  -a [u̯t] m (ọ̑) ekspr. žrelo, grlo: zinil je, da se mu je videlo v golt; grižljaj se mu je zataknil v goltu ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, pohlepen // slabš., redko usta: zaprl mu je golt ◊ anat. prehod iz ustne votline v žrelo ♪

   5.908 5.933 5.958 5.983 6.008 6.033 6.058 6.083 6.108 6.133  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA