Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (5.951-5.975)
- golénka -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. nogavica brez stopala: nosil je gojzarice in golenke // gamaša: odpel je golenke in sezul čevlje ♪
- golénski -a -o (ẹ̑) pridevnik od golen: golenska kost; golenske mišice ♪
- goléti -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati gol: od suše je drevje začelo goleti ♪
- gólf 1 -a m (ọ̑) športna igra na prostem, pri kateri spravljajo igralci krogle v jamice: igrati golf; igrišče, palice za golf / mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; neskl. pril.: golf klub ♪
- gólf 2 -a m (ọ̑) osebni avtomobil nemške tovarne Volkswagen: voziti se z golfom ♪
- golfíšče -a s (í) redko igrišče za golf ♪
- gólfski -a -o (ọ̑) pridevnik od golf: golfsko igrišče ♪
- Gólgota -e ž (ọ̑) rel. hrib pri Jeruzalemu, na katerem je bil križan Jezus Kristus: pot na Golgoto; pren., knjiž. Golgota ljubezni ♪
- gólgota -e ž (ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom veliko trpljenje, bolečina: golgota zasužnjenega naroda / to je zgodba njegove golgote ♪
- gólgotski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Golgoto ali golgoto: golgotski dogodek / golgotska pot ♪
- golíbar -ja m (ȋ) nar. vzhodno škrjanec: najvišje je letel golibar ♪
- golíca -e ž (í) 1. strm, s travo porasel svet, navadno nad gozdno mejo: golice so bile že pokrite s snegom // strmina, na kateri je bil posekan gozd: spustil se je po golici navzdol 2. pšenica, ki ima klasje brez res: sejati golico 3. neizpolnjena tiskovina: izpolniti golico; brzojavna, čekovna golica ◊ petr. kamnina ali ruda, ki je nekoliko pokrita z zemljo ♪
- golìč -íča m (ȉ í) 1. mlad, gol ptič, ki še ne more letati: pitati goliče; gnezdo je bilo polno goličev 2. ekspr. mlad, nedorasel človek: bil je še tak golič in negodnik ♪
- goličàv -áva -o prid. (ȁ á) neporasel ali deloma porasel: goličav svet / krmežljavo, goličavo drevje ♪
- goličáva -e ž (ȃ) neporasel ali deloma porasel svet: puste goličave; siva, kamnita goličava; visoka goličava; pogozdovanje kraških goličav // zemljišče, na katerem je bil posekan gozd: na novo pogozditi goličave ♪
- goličávar -ja m (ȃ) lov. gams, ki živi v goličavah nad gozdno mejo ♪
- goličávje -a s (ȃ) več goličav, goličave: kamor je pogledal, je bilo samo goličavje ♪
- golíček -čka m (ȋ) manjšalnica od golič: golički v gnezdu / ti tega še ne razumeš, goliček ♪
- golíčiti -im nedov. (í ȋ) gozd. posekati (gozd) do golega, do čistega: zdaj goličijo na onem hribu ♪
- golíčje -a s (ȋ) več golic, golice: živina se pase na goličju ♪
- golída -e ž (í) posoda za molžo, navadno z enim ušesom: vzela je golido in odšla molst; polna golida mleka / ekspr. prinesla mu je celo golido čaja zelo veliko ♪
- golídica -e ž (í) manjšalnica od golida: mleko teče v golidico ♪
- golídrati -am nedov. (ȋ) ekspr. hitro, enolično govoriti: mehanično je golidral svojo zgodbo ♪
- golílen -lna -o prid. (ȋ) ki se uporablja za goljenje: golilni nož ♦ usnj. golilni stroj stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož ♪
- golílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) elektr. kleščam podobno orodje za odstranjevanje izolirne prevleke z žice ♪
5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051