Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (5.858-5.882) 
- gódenčič tudi gôdenčič -a [dǝn] m (ọ́; ó) lov. ptič, goden za letanje: godenčiči so že odleteli iz gnezda ♪
- gódenje -a s (ọ́) glagolnik od gosti: godenje in piskanje / presedalo ji je že njegovo neprestano godenje ♪
- godênje -a s (é) glagolnik od goditi: godenje sadja, sena, vina ♪
- gódež -a m (ọ̑) ekspr., redko godrnjavec, godrnjač: naveličal se je kar naprej poslušati tega starega godeža ♪
- godílnica -e [ln in u̯n] ž (ȋ) agr. jama, v kateri se godi lan ♪
- godíšče -a s (í) agr. prostor, kjer se godi lan: dati laneno slamo na godišče ♪
- godítev -tve ž (ȋ) godenje: goditev vina ♪
- góditi -im nedov. (ọ̄) nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti: pijača, toplota mi godi; ta barva godi očem / laskanje ji je godilo; godi mu, da se ga ljudje bojijo / filmska zgodba nam je godila zaradi svoje dinamike bila všeč, ugajala ♪
- godíti -ím nedov. (ȋ í) povzročati, da postane kaj godno: zimske hruške so dali godit; gnoj se razkraja in godi ♦ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla ♪
- godíti se -ím se nedov. (ȋ í) 1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi // izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem vse videl, kar se je godilo na dvorišču / povest se godi v šestnajstem stoletju / ne vem, kaj se godi z njo 2. s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: dobro, slabo se mu godi; kako se vam godi; tako se ni godilo samo meni, ampak tudi mojemu prijatelju; godi se mu kot vrabcu v prosu, kot v nebesih / ekspr. tebi se pa godi nimaš ne gmotnih ne drugih težav ● godi se mi krivica dela; star. po vrtovih se je godila škoda je nastajala ♪
- gódlja -e ž (ọ̑) 1. gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic, navadno zakuhana s kašo: godlja že vre; poslali so jim godljo in nekaj klobas; zabeljena godlja; pren., slabš. jezikovna godlja 2. ekspr. slaba pijača: te godlje pa že ne bom pil // slaba jed, navadno redka: menažko opoldanske godlje mu je dal za eno samo cigareto 3. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: pomagal mu je iz godlje; spet si v godlji ∙ ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju ♪
- gódljast -a -o prid. (ọ̑) ekspr. podoben godlji: godljasto vino / umazana godljasta voda ♪
- godljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, momljaje govoriti: nekaj je godljal sam s seboj; godlja kakor medved / začel je godljati svojo molitev / kar naprej se jezi in godlja godrnja ♪
- godnênje -a s (é) glagolnik od godneti: hitro godnenje lanu ♪
- godnéti -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati goden: lan hitro godni; prst je pustil še nekaj časa godneti ♪
- godníti se -ím se nedov. (ȋ í) redko postajati goden: grozdje se že godni ♪
- godnjáti -ám nedov. (á ȃ) star. povzročati, da postane kaj godno; goditi: godnjati sadje; race se godnjajo ♪
- gódnost tudi gôdnost -i ž (ọ́; ó) lastnost godnega: godnost plodu; godnost zemlje / godnost za možitev ♪
- gódov -a -o prid. (ọ̑) nar., v povedni rabi ki ima, praznuje god: čez nekaj dni boš godov ♪
- godovánje -a s (ȃ) glagolnik od godovati: biti povabljen na godovanje / štel je dneve do svojega godovanja ♪
- godováti -újem nedov. (á ȗ) imeti, praznovati god: ne vem natančno, katerega dne goduje / danes zvečer bomo godovali ♪
- godóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na god: godovna gostija; godovno voščilo / godovni dan ♪
- godovína -e ž (í) star. godovanje: povabiti na godovino ♪
- godóvnica -e ž (ọ̑) 1. ženska, ki ima, praznuje god: nazdraviti godovnici 2. star. pesem, napisana za god: prebrati godovnico ♪
- godóvnik -a m (ọ̑) kdor ima, praznuje god: voščiti godovniku ♪
5.733 5.758 5.783 5.808 5.833 5.858 5.883 5.908 5.933 5.958 
