Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (5.801-5.825)


  1.      gnúsnik  -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim gnusnikom ni hotel imeti stikov ♪
  2.      gnúsnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost gnusnega: gnusnost zločina // ekspr. kar vzbuja gnus: teh gnusnosti ni mogel gledati ♪
  3.      gnusôba  -e ž (ó) ekspr. kar vzbuja gnus: take gnusobe ni mogel jesti / le kako se more družiti s tako gnusobo / najrazličnejše gnusobe so se dogajale / gnusoba lenega življenja gnusnost ♪
  4.      gnusôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. gnusen: gnusobne stenice / gnusoben vonj ♪
  5.      gnusôta  -e ž (ó) star. gnusoba: take gnusote še ni videl ♪
  6.      gó  -ja m (ọ̑) japonska namizna igra z belimi in črnimi kamenčki: igralci goja; garnitura za go; neskl. pril.: razvoj go igre v evropskih deželah ♪
  7.      góba  -e ž (ọ́) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani ♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae // v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba // navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba // mn., star. gobavost: zboleti za gobami 2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe 3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo; pomočiti gobo v vodo; brisati tablo z gobo; pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba 4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana ● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno ♪
  8.      gobán  in gobàn -ána m (ȃ; ȁ á) bot., v zvezah: brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; užitni goban užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom, Boletus; vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas ♪
  9.      góbar  -ja m (ọ̑) 1. kdor se ukvarja z gobami: gobarji vneto nabirajo gobe / bil je odličen gobar poznavalec gob 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje, Lymantria dispar ♪
  10.      góbarica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od gobar: izkušena gobarica ♪
  11.      gobáriti  -im nedov. (á ȃ) nabirati gobe (po gozdovih): za rekreacijo gobariti / že nekaj let gobari ♪
  12.      gobárjenje  -a s (á) glagolnik od gobariti: ukvarjati se z gobarjenjem; ribolov in gobarjenje ♪
  13.      góbarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gobarje: v šoli imajo gobarski krožek / znani gobarski kraji ♪
  14.      góbarstvo  -a s (ọ̑) ukvarjanje z gobami: gobarstvo je dajalo dober zaslužek / zanimanje za gobarstvo ♪
  15.      góbast  -a -o prid. (ọ́) podoben gobi: grozljiv gobast oblak dima / veliki kosi gobastega gumija; gobast kamen luknjičav ◊ anat. gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; arhit. gobast steber steber, razširjen ob vrhu; gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; obrt. gobast kruh kruh z neprožno sredico góbasto prisl.: oblaki se gobasto širijo ♪
  16.      góbav  -a -o prid. (ọ́) 1. bolan za gobavostjo: gobav človek / gobav obraz 2. ki ima hišno gobo: gobav les ♪
  17.      góbavec  -vca m (ọ́) 1. gobav človek: iznakažen obraz gobavca; ogibajo se ga kot gobavca 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje; gobar ♪
  18.      góbavka  -e ž (ọ́) 1. gobava ženska: gobavci in gobavke 2. zool. krastača, ki živi na suhih, peščenih tleh zahodne in srednje Evrope, Bufo calamita ♪
  19.      góbavost  -i ž (ọ́) kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane: zboleti, umreti za gobavostjo ♪
  20.      góbavski  -a -o (ọ́) pridevnik od gobavec: gobavski sanatorij ♪
  21.      gobcáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. veliko, predrzno govoriti: kar naj gobcajo, jih bo že minilo // nizko govoriti: neprestano je samo gobcal; preveč gobca ♪
  22.      góbčast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima velik gobec: gobčast pes ♪
  23.      góbček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od gobec: kužek grize in hlasta s črnim gobčkom; mehek gobček ♪
  24.      góbčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gobec: gobčna odprtina / nizko ima zelo gobčno ženo klepetavo, jezikavo ♪
  25.      góbec  -bca m (ọ̑) 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem 2. nizko obraz: z veseljem bi mu razbil gobec; kar pljunil bi ti v gobec // usta: zbil ti bom zobe iz gobca / počiti, udariti, usekati koga po gobcu ∙ nizko glej, da boš gobec držal da ne boš česa povedal, rekel; nizko ta pa ima gobec zna spretno govoriti, prepričevati; nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; nizko zapri gobec! nehaj govoriti, molči; nizko dobili so jih po gobcu bili so tepeni, kaznovani zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja; nizko ima dolg, grd gobec opravlja, grdo govori; nizko sam gobec ga je samo govori, ne stori pa ničesar 3. nizko kdor veliko, predrzno govori: to ti je gobec; bil je strašen gobec / kot psovka ne boš še tiho, gobec 4. ekspr. prednji del česa: čevlji so imeli stolčene gobce; gobec avtomobila ♪

   5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA