Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (5.776-5.800)
- gnojívo -a s (í) snov, ki veča rodovitnost zemlje: hlevski gnoj je dobro gnojivo / kupiti gnojiva gnojila ♪
- gnójnica tudi gnojníca -e ž (ọ́; í) seč, tekočina, ki se navadno zbira v gnojnični jami: gnojiti, zalivati z gnojnico; črpalka za gnojnico; smrdi kakor gnojnica ∙ ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom ♪
- gnójničen tudi gnojníčen -čna -o prid. (ọ́; ȋ) nanašajoč se na gnojnico: gnojnična črpalka; gnojnična jama / gnojnična mlakuža ♪
- gnojnják -a m (á) redko gnojni voz ♪
- gnójšnica -e ž (ọ̄) nar. štajersko gnojnica ♪
- gnójvoža -e ž (ọ̑) nar. koroško skupno odvažanje gnoja na polje: med gnojvožo je hrana dobra in obilna ♪
- gnóm -a m (ọ̑) mitol. škrat, palček, ki varuje zaklade v zemlji: gnomi in različna druga mitološka bitja ♪
- gnóma -e ž (ọ̑) lit. jedrnato izražena misel, izrek ♪
- gnómičen -čna -o prid. (ọ́) lit. ki ima gnome: gnomična poezija / gnomični pesnik ♪
- gnómik -a m (ọ́) pri starih Grkih pesnik gnomičnih pesmi ♪
- gnomolóški -a -o prid. (ọ̑) lit. gnomičen: gnomološka vrsta pesnitve ♪
- gnómon -a m (ọ̑) astr. kazalec na sončni uri ♪
- gnomónika -e ž (ọ́) astr. nauk o sončnih urah ♪
- gnoseologíja in gnozeologíja -e ž (ȋ) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; spoznavna teorija, spoznavoslovje: razlaganje marksistične gnoseologije ♪
- gnoseolóški in gnozeolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gnoseologijo: gnoseološki principi; gnoseološki problem / gnoseološke osnove relativnostne teorije ♪
- gnosticízem -zma m (ȋ) filoz. filozofsko-religiozna smer, ki trdi, da se je treba s spoznavanjem, razmišljanjem prepričati o resničnosti verskih dogem ♪
- gnóstičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na gnosticizem: gnostični spisi / gnostične zmote ♪
- gnóstik -a m (ọ́) filoz. pristaš gnosticizma: sprejeti naziranje gnostikov ♪
- gnóza -e ž (ọ̑) filoz. nazor gnostikov ♪
- gnú -ja m (ȗ) zool. antilopa z govedu podobno glavo, Connochaetes: belorepi gnu ♪
- gnús -a m (ȗ) občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega: ob pogledu na rano ga je obšel gnus; stresla se je od gnusa; z gnusom pripoveduje; gnus do mrčesa ♪
- gnúsa -e ž (ū) nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus ♪
- gnúsen -sna -o prid., gnúsnejši (ú ū) ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje ♪
- gnúsiti se -im se nedov. (ú ȗ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi; vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo ♪
- gnúsnica -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha ♪
5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876