Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (576-600)

576.      avión  -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane; sestrelili so več sovražnih avionov; odleteti z avionom; dvomotorni avion ♪
577.      aviónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na avion; letalski: avionski motor, radar / avionska pošiljka; poslati pismo z avionsko pošto / avionski posnetek ♦ les. avionski les smrekov les počasne rasti in brez grč ♪
578.      áviotranspórt  -a m (ȃ-ọ̑) transport z letali: aviotransport narašča ♪
579.      àvirulénten  -tna -o prid. (ȁ-ẹ̑) med. ki ni sposoben povzročiti bolezen: avirulentni mikrobi ♪
580.      a vísta  prisl. (ȋ) fin. na vpogled, ob predložitvi: izplačati a vista; neskl. pril.: menica a vista menica, plačljiva ob predložitvi; a vista obveznosti bank na zahtevo takoj plačljive obveznosti ♪
581.      àvitaminóza  -e ž (ȁ-ọ̑) med. bolezen zaradi manjkanja vitaminov: nevarna avitaminoza / avitaminoza C zaradi manjkanja vitamina C ♪
582.      àvitaminózen  -zna -o (ȁ-ọ̑) pridevnik od avitaminoza: avitaminozno obolenje ♪
583.      avktoriálen  -lna -o prid. (ȃ) lit. nanašajoč se na vsevednega pripovedovalca: avktorialna pripoved / avktorialni pripovedovalec ♪
584.      avskultácija  -e ž (á) med. preiskovanje organov s poslušanjem, osluškovanje: avskultacija pljuč, srca ♪
585.      avstrijánski  -a -o prid. (ȃ) zastar. avstrijski: avstrijanski denar; avstrijanska zemlja ♪
586.      ávstro-  prvi del zvez (ȃ) nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
587.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija ♪
588.      avtarkíja  -e ž (ȋ) ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija ♪
589.      ávtobiográf  -a m (ȃ-ȃ) kdor (na)piše avtobiografijo ♪
590.      ávtocenzúra  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura ♪
591.      ávtoeléktričen  -čna -o prid. (ȃ-ẹ̑) teh. nanašajoč se na električne naprave v avtomobilu: avtoelektrični pribor; avtoelektrični izdelki ♪
592.      avtográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avtografe ali avtograf: avtografsko pismo / avtografsko razmnoževanje / avtografski papir; avtografsko črnilo ♪
593.      avtohtón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem ♪
594.      avtohtón  -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija ♪
595.      avtohtónost  -i ž (ọ̑) značilnost avtohtonega: teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja ♪
596.      avtohtónski  -a -o prid. (ọ̑) redko avtohton: avtohtonski narodi / avtohtonsko pojmovanje ♪
597.      ávtoindustríja  -e ž (ȃ-ȋ) avtomobilska industrija ♪
598.      ávtointoksikácija  -e ž (ȃ-á) med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa; samozastrupljenje ♪
599.      ávtoizvóšček  in ávto izvóšček -čka m (ȃ-ọ̑) raba peša voznik taksija: kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil ♪
600.      ávtokámp  in ávtocámp -a [-kamp] m (ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili: v mestu je tudi avtokamp; prehoden avtokamp ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676