Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (5.758-5.782)



  1.      gnjátnica  -e ž () zastar. kost pri gnjati: v ješprenju se je kuhala gnjatnica s precejšnjim kosom mesa
  2.      gnjávež  -a m () ekspr., redko gnjavljenje: ni mogel več prenašati tega gnjaveža
  3.      gnjáviti  -im nedov.) ekspr. vztrajno, vsiljivo nadlegovati: z vsemi mogočimi vprašanji ga je gnjavil; nikdar je ni gnjavil s svojimi skrbmi // pog. mučiti, trpinčiti: gnjaviti jetnike / skrbi so jo gnjavile; gnjavi se z nalogami
  4.      gnjávljenje  -a s (á) glagolnik od gnjaviti: končno je bil rešen njegovega gnjavljenja / gnjavljenje z vsakdanjimi skrbmi
  5.      gnjêc  -a m () nar. vzhodno debelušen otrok
  6.      gnócati  -am nedov. (ọ̑) nar. obotavljati se, oklevati: nikar tako ne gnocaj
  7.      gnój  -á in -a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja se ko petelin na gnoju / hlevski gnoj // redko gnojilo: izčrpani zemlji je treba dajati gnoj / umetni gnoj 2. gosta, navadno rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih: gnoj se cedi iz rane; brisati gnoj; gost gnoj 3. nizko zelo len, zanikrn človek: spodi ta gnoj od hiše; bil si in boš ostal gnoj ● ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko
  8.      gnoják  -a m (á) vrtn. zaprta greda, ogrevana z gnojem: vzgojiti sadike v gnojaku
  9.      gnojár  -ja m (á) kdor nosi ali razvaža gnoj: najeli so gnojarje
  10.      gnôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj: a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane
  11.      gnojênje  -a s (é) glagolnik od gnojiti: a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom ♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja
  12.      gnójevka  -e ž (ọ̑) vrtn. prst iz preperelega gnoja: lončnicam so dodali še gnojevko
  13.      gnojílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gnojilo: gnojilna raztopina; gnojilne snovi / gnojilna vrednost
  14.      gnojílo  -a s (í) snov, ki se dodaja zemlji za večanje njene rodovitnosti: kupiti, proizvajati gnojila; za gnojilo se pri povrtninah najpogosteje uporablja hlevski gnoj; dušičnato, kalijevo gnojilo; naravna, umetna gnojila
  15.      gnojíšče  -a s (í) prostor za odlaganje gnoja: gnojišče je blizu hleva; obzidano gnojišče / brska po smeteh na gnojišču
  16.      gnojíščen  -čna -o () pridevnik od gnojišče: gnojiščna jama
  17.      gnojíščnica  -e ž () redko gnojnica: travnik so pognojili z gnojiščnico
  18.      gnojíti  -ím nedov. ( í) dodajati zemlji gnojilo: gnojimo v jeseni in spomladi; gnojiti krompir, star. krompirju; gnojiti s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili; dobro, temeljito gnojiti; pren., ekspr. ljudstvo je s krvjo gnojilo to zemljo // večati rodovitnost zemlje: tudi odpadlo listje gnoji gnojíti se nav. 3. os. biti v stanju tvorjenja, izločanja gnoja: rana se gnoji gnojèč -éča -e: gnoječa se rana gnojèn -êna -o: gnojena in skrbno obdelovana zemlja; njive so dobro gnojene
  19.      gnojívo  -a s (í) snov, ki veča rodovitnost zemlje: hlevski gnoj je dobro gnojivo / kupiti gnojiva gnojila
  20.      gnójnica  tudi gnojníca -e ž (ọ́; í) seč, tekočina, ki se navadno zbira v gnojnični jami: gnojiti, zalivati z gnojnico; črpalka za gnojnico; smrdi kakor gnojnica ∙ ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom
  21.      gnójničen  tudi gnojníčen -čna -o prid. (ọ́; ) nanašajoč se na gnojnico: gnojnična črpalka; gnojnična jama / gnojnična mlakuža
  22.      gnojnják  -a m (á) redko gnojni voz
  23.      gnójšnica  -e ž (ọ̄) nar. štajersko gnojnica
  24.      gnójvoža  -e ž (ọ̑) nar. koroško skupno odvažanje gnoja na polje: med gnojvožo je hrana dobra in obilna
  25.      gnóm  -a m (ọ̑) mitol. škrat, palček, ki varuje zaklade v zemlji: gnomi in različna druga mitološka bitja

   5.633 5.658 5.683 5.708 5.733 5.758 5.783 5.808 5.833 5.858  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA