Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (5.633-5.657)



  1.      globokovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na globoko vodo: pri gradnji mostu so že opravili najzahtevnejša globokovodna dela
  2.      globulín  -a m () biol., kem. enostavna, v vodi netopna beljakovina, sestavina krvi, jajc, žita: albumini in globulini; raztapljanje globulinov v solnih raztopinah ♦ med. gama globulin ki odstranjuje iz krvi organizmu tuje beljakovine
  3.      glóbus  -a m (ọ̑) krogla, ki v pomanjšanem merilu upodablja zemljo: vrteti globus; profesor je prinesel v razred velik globus / knjiž. veliko težkih vprašanj pretresa današnji globus človeštvo, ljudi
  4.      glodáč  -a m (á) zool. vsak od štirih podaljšanih sekalcev pri glodavcih: veverica si je brusila glodače; dolgi glodači
  5.      glodálo  -a s (á) obrt. rezilo na gravirnih in kopirnih strojih
  6.      glódanje  tudi glôdanje tudi glodánje -a s (ọ́; ó; ) glagolnik od glodati: pes se je naveličal glodanja kosti / večni nemir in glodanje v prsih
  7.      glódati  -am tudi glójem, tudi glôdati -am nedov., glódaj glódajte tudi glóji glójite tudi glôdaj glôdajte tudi glodájte; tudi glodála (ọ́; ó) 1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost; miš gloda korenine; glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa 2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup; gloda ga zavest krivde; ljubosumnost ji gloda dušo; za prazen nič se gloda; kes ga je glodal kot črv; brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju 3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej glodajóč -a -e: glodajoč črv; glodajoča bolečina; glodajoča skrb
  8.      glodàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. ki gloda: glodava reka / glodava skrb
  9.      glodávec  -vca m () sesalec, ki ima štiri sekalce podaljšane: škodljivi glodavci
  10.      glòg  in glóg glóga m ( ọ́; ọ̑) trnat grm ali drevo z napiljenimi listi, belimi cveti in rdečimi koščičastimi plodovi: glog in dren že zorita; plodovi gloga
  11.      glógov  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glog: glogov grm; glogov les; glogova palica ♦ zool. glogov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste sadnega drevja, Aporia crataegi
  12.      glógovec  -vca m (ọ̄) redko glog
  13.      glogovína  in glógovina -e ž (í; ọ̄) glogov les: glogovina in drenovina
  14.      glógovje  -a s (ọ̄) glogovo grmovje: živa meja glogovja in jelševine
  15.      glógovka  -e ž (ọ̄) redko palica iz glogovega lesa: s seboj je imel za palec debelo glogovko
  16.      gloksínija  -e ž (í) vrtn. lončna rastlina z velikimi žametastimi, odprtimi zvončastimi cveti, Sinningia hybrida
  17.      gloriéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. majhna odprta stavba na vrtu ali v parku: na vrhu vzpetine stoji glorieta; rokokojska glorieta
  18.      glorificírati  -am nedov. in dov. () knjiž. slaviti, poveličevati, povzdigovati: glorificiral je samo svetla čustva v človeku; glorificiral jih je kot edine nosilce naprednih idej
  19.      glorifikácija  -e ž (á) knjiž. slavljenje, poveličevanje, povzdigovanje: osebe v filmu je prikazal brez glorifikacije; glorifikacija revolucije
  20.      glôrija  in glórija -e ž (ó; ọ́) 1. svetniški sij, gloriola: zlata glorija mu obdaja glavo; pren., knjiž. nadel si je glorijo junaka // knjiž. sij, blišč, žar: vsa cerkev je bila v svetli gloriji; sonce obliva drevje z večerno glorijo; glorija sončnega zahoda 2. ekspr. slava, čast, priznanje: v vsej gloriji se je čutil nesrečnejšega kot prej; iron. to je pomenilo konec njegove glorije / pog. sprejeli so ga z veliko glorijo z velikimi slavnostmi, s poveličevanjemalp. mavričast sij ob človekovi senci na nizko ležeči megli; rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Gloria
  21.      glorióla  tudi gloríola -e ž (ọ̑; ) svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: gloriola mu obseva glavo; sij zlate gloriole; pren., knjiž. drži se ga gloriola največjega borca za pravico; obdan je bil z gloriolo dostojanstva
  22.      glósa  -e ž (ọ̑) 1. krajše pojasnilo k tekstu; opomba, pripis: v latinskem tekstu so glose v domačem jeziku; glose v oklepajih / zakonik z glosami 2. kratek članek, ki navadno duhovito obravnava kaj aktualnega: objavlja kritične glose o knjižnih novostih; priložnostne glose; glosa o problemih likovne vzgoje; glose v dnevnem in revialnem tisku 3. lit. pesem iz štirih decim, katerih zadnje vrstice dajo zaključeno misel: pisati sonete in glose / Prešernova Glosa
  23.      glosár  -ja tudi glosárij -a m (á) 1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu: razprava s komentarjem in glosarjem 2. slovar, navadno starejši
  24.      glosátor  -ja m () kdor piše glose: opombe neznanega glosatorja / ne moremo soglašati z nekaterimi glosatorji polemike; bil je najboljši glosator šahovskih partij ♦ jur. razlagalec rimskega prava z glosami v 12. in 13. stoletju
  25.      glosátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na glosatorje: glosatorski zapiski neposrednih vtisov po branju; glosatorske opombe

   5.508 5.533 5.558 5.583 5.608 5.633 5.658 5.683 5.708 5.733  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA