Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (5.626-5.650)


  1.      globokomôrski  -a -o prid. (ó) ki je v najglobljih predelih morja: raznovrstni globokomorski organizmi; globokomorsko življenje / globokomorsko raziskovanje ♦ petr. globokomorski glen; zool. globokomorske ribe ♪
  2.      globokoséžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ima važen, bistven pomen, vpliv: globokosežen ukrep / to je ena njegovih najbolj globokosežnih pesmi // redko ki globoko, daleč seže: globokosežni sončni žarki ♪
  3.      globokóst  tudi globôkost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost globokega: globokost brezna; globokost čustvovanja, sreče / pesnikova umetniška globokost / dojel je globokost njegovih besed; globokost izraza ♪
  4.      globokoúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. sposoben globoko, prodorno umevati, misliti: globokoumen kritik, mislec // ki vsebuje globoke, tehtne misli: globokoumen pogovor; globokoumne besede / globokoumni nazori ♪
  5.      globokoúmje  -a s (ȗ) knjiž. lastnost globokoumnega človeka: odlikoval se je po modrosti in globokoumju / iron. nisem mogel več poslušati njegovega globokoumja / globokoumje besed ♪
  6.      globokoúmnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost globokoumnega človeka: presenečala je njegova globokoumnost / globokoumnost razprave ♪
  7.      globokovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki globoko, močno veruje: globokoveren katoličan ♪
  8.      globokovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na globoko vodo: pri gradnji mostu so že opravili najzahtevnejša globokovodna dela ♪
  9.      globulín  -a m (ȋ) biol., kem. enostavna, v vodi netopna beljakovina, sestavina krvi, jajc, žita: albumini in globulini; raztapljanje globulinov v solnih raztopinah ♦ med. gama globulin ki odstranjuje iz krvi organizmu tuje beljakovine ♪
  10.      glóbus  -a m (ọ̑) krogla, ki v pomanjšanem merilu upodablja zemljo: vrteti globus; profesor je prinesel v razred velik globus / knjiž. veliko težkih vprašanj pretresa današnji globus človeštvo, ljudi ♪
  11.      glodáč  -a m (á) zool. vsak od štirih podaljšanih sekalcev pri glodavcih: veverica si je brusila glodače; dolgi glodači ♪
  12.      glodálo  -a s (á) obrt. rezilo na gravirnih in kopirnih strojih ♪
  13.      glódanje  tudi glôdanje tudi glodánje -a s (ọ́; ó; ȃ) glagolnik od glodati: pes se je naveličal glodanja kosti / večni nemir in glodanje v prsih ♪
  14.      glódati  -am tudi glójem, tudi glôdati -am nedov., glódaj glódajte tudi glóji glójite tudi glôdaj glôdajte tudi glodájte; tudi glodála (ọ́; ó) 1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost; miš gloda korenine; glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa 2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup; gloda ga zavest krivde; ljubosumnost ji gloda dušo; za prazen nič se gloda; kes ga je glodal kot črv; brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju 3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej glodajóč -a -e: glodajoč črv; glodajoča bolečina; glodajoča skrb ♪
  15.      glodàv  -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. ki gloda: glodava reka / glodava skrb ♪
  16.      glodávec  -vca m (ȃ) sesalec, ki ima štiri sekalce podaljšane: škodljivi glodavci ♪
  17.      glòg  in glóg glóga m (ȍ ọ́; ọ̑) trnat grm ali drevo z napiljenimi listi, belimi cveti in rdečimi koščičastimi plodovi: glog in dren že zorita; plodovi gloga ♪
  18.      glógov  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glog: glogov grm; glogov les; glogova palica ♦ zool. glogov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste sadnega drevja, Aporia crataegi ♪
  19.      glógovec  -vca m (ọ̄) redko glog ♪
  20.      glogovína  in glógovina -e ž (í; ọ̄) glogov les: glogovina in drenovina ♪
  21.      glógovje  -a s (ọ̄) glogovo grmovje: živa meja glogovja in jelševine ♪
  22.      glógovka  -e ž (ọ̄) redko palica iz glogovega lesa: s seboj je imel za palec debelo glogovko ♪
  23.      gloksínija  -e ž (í) vrtn. lončna rastlina z velikimi žametastimi, odprtimi zvončastimi cveti, Sinningia hybrida ♪
  24.      gloriéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. majhna odprta stavba na vrtu ali v parku: na vrhu vzpetine stoji glorieta; rokokojska glorieta ♪
  25.      glorificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. slaviti, poveličevati, povzdigovati: glorificiral je samo svetla čustva v človeku; glorificiral jih je kot edine nosilce naprednih idej ♪

   5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA