Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (5.583-5.607)


  1.      glístnica  -e ž (ȋ) nar. strupena rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi cveti v koških; navadni vratič ♪
  2.      glístnice  -nic ž mn. (ȋ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči ♪
  3.      glístnik  -a m (ȋ) bot. latasta trava, ki raste na suhih tleh; mehka stoklasa ♪
  4.      glístovnica  -e ž (í) bot. praprot s pernatimi listi in velikimi okroglimi trosišči, Dryopteris: prava glistovnica ♪
  5.      gliščàv  -áva -o prid. (ȁ á) redko glistav: gliščavo tele ♪
  6.      gliščávost  -i ž (á) redko glistavost: neodpornost zaradi gliščavosti ♪
  7.      glíva  -e ž (í) 1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glive se uvrščajo med nižje rastline / gliva zajedavka ♦ biol. gliva cepljivka bakterija; gliva kvasovka 2. star. goba: strupene, užitne glive ♪
  8.      gliváča  -e ž (á) zool. v plitvem morju živeči kameni koralnjak z ogrodjem, podobnim klobuku gobe, Fungia ♪
  9.      glívarica  -e ž (ȋ) zool. mušica, katere ličinke živijo v gobah in se od časa do časa v sprevodih selijo, Sciara militaris ♪
  10.      glívec  -vca m (ȋ) bot., v zvezi borov glivec užitna, grmičasto razrasla goba rumene barve, Sparassis crispa ♪
  11.      glíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na glivo: glivni tros ♦ bot. glivna nitka enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij; hifa ♪
  12.      glívica  -e ž (í) nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glivice povzročajo bolezni / zajedavska glivica ♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke ♪
  13.      glívičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na glivice: glivični trosi ♦ agr. rastlinske glivične bolezni; med. glivično obolenje obolenje kože ali notranjih organov, ki ga povzročijo glivice ♪
  14.      glób  -í ž (ọ̑) star. globel, brezno: pahnil ga je v glob; strmoglaviti v glob ∙ ekspr., redko drveti čez rob in glob ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♪
  15.      glôba  tudi glóba -e ž (ó; ọ́) denarna kazen: naložiti komu globo; plačati globo; sodišče ga je kaznovalo z globo ♦ jur. pogodbena globa dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe ♪
  16.      globáča  -e ž (á) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: pod vrhom je globača, porasla s trnjem in robidami; gozdna globača; temačna globača 2. redko globoko zajedena kolovozna pot: v dolino smo prihajali po globačah ♪
  17.      globál  -a m (ȃ) publ. celotna vsota, celoten znesek: povečati proračunski global / sredstva so se v globalu zvišala za en odstotek v celoti / finančni načrt je izdelan samo v globalu ♪
  18.      globálen  -lna -o prid. (ȃ) publ. 1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko 2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja 3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine ◊ soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda globálno prisl.: globalno določati proizvodnjo; ugotovitve je treba jemati globalno; delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti ♪
  19.      globalíst  -a m (ȋ) ped. pristaš globalne metode pri pouku branja ♪
  20.      globánja 1 -e ž (á) manjša globel, kotanja: kraška globanja / na dnu globanje je bila voda / izkopali so si v snegu globanjo in v njej prenočili ♪
  21.      globánja 2 -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabiral je lisičke in globanje ♪
  22.      globél  -i [eu̯ tudi el] ž (ẹ̑) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: soteska se na koncu razširi v majhno globel; hiše se stiskajo v majhni globeli; taborili so v gozdni globeli; pren., pesn. globeli človeških src 2. knjiž. jamica, vdolbina: oči so mu izstopile iz globeli ♪
  23.      globélica  -e ž (ẹ̑) star. jamica, vdolbinica: globelice na licih ♪
  24.      glôben  tudi glóben -bna -o (ō; ọ̄) pridevnik od globa: ko se je vrnil k avtu, je našel na njem pritrjen globni listek ♪
  25.      globéti  -ím nedov. (ẹ́ í) brezoseb., zastar. udirati se, ugrezati se: na močvirju jim je hudo globelo ♪

   5.458 5.483 5.508 5.533 5.558 5.583 5.608 5.633 5.658 5.683  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA