Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (5.533-5.557)



  1.      gléženj  -žnja m (ẹ́) nav. mn. izboklina kosti v sklepu med golenjo in stopalom: obleka ji je segala do gležnjev; do gležnjev se je udiral v blato; zlomil si je nogo v gležnju; notranji, zunanji gleženj; gleženj, nart, peta ∙ ekspr. ne seže mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu nikakor ni enak, enakovreden
  2.      gléženjski  -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) nanašajoč se na gleženj: gleženjski sklep / gleženjski ščitnik elastičen povoj za gleženj
  3.      gležnják  -a m (á) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje pred mrazom in snegom: gležnjaki iz impregniranega platna
  4.      gléžnjar  -ja m (ẹ̄) nav. mn. čevelj, ki sega do gležnja: obuti gležnjarje
  5.      gléžnjevka  -e ž (ẹ́) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje pred mrazom in snegom: pritrditi gležnjevke
  6.      glibánja  -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabirati glibanje
  7.      glicerín  -a m () gosta brezbarvna tekočina, sestavina maščob: izločiti glicerin iz maščob; razpokane roke si je mazala z glicerinom ♦ kem. glicerol
  8.      glicerínski  -a -o () pridevnik od glicerin: glicerinska krema; glicerinsko milo
  9.      gliceról  -a m (ọ̑) kem. alkohol, ki ima tri hidroksilne skupine
  10.      glicín  -a m () kem. enostavna aminokislina, ki se rabi zlasti kot sestavina (fotografskega) razvijalca
  11.      glicínija  -e ž (í) vrtn. okrasna ovijalka z modrimi cveti v visečih grozdih: okoli vrat se je ovijala glicinija; z glicinijami prerasla uta
  12.      glicínski  -a -o () pridevnik od glicin: glicinski preparati
  13.      glíha  -e ž () pog., v zvezi gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo
  14.      glíhati  -am nedov. () nižje pog. pogajati se, navadno za ceno: glihati za konja; nekaj časa sta glihala z očetom, končno je pa le popustil // ravnati, izravnavati: glihati pod
  15.      glíja  -e ž () biol. oporno tkivo osrednjega živčevja
  16.      glikemíja  -e ž () med. količina sladkorja v krvi: ugotoviti povečano glikemijo
  17.      glikogén  -a m (ẹ̑) kem. iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah, živalski škrob: presnavljanje hrane v glikogen; netopljivi glikogen
  18.      glikogénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od glikogen: glikogenska zaloga v jetrih
  19.      glikól  -a m (ọ̑) kem. gosta brezbarvna tekočina, ki se uporablja zlasti kot sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode: motor je bil hlajen z glikolom
  20.      glikóza  -e ž (ọ̑) kem. glukoza
  21.      glikozíd  -a m () farm. v vodi topna organska spojina v rastlinah, sestavljena iz sladkorja in aromatske spojine: zdravljenje srčnih bolezni z glikozidom
  22.      glikozuríja  -e ž () med. izločanje sladkorja s sečem
  23.      glína  -e ž (í) gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino; oblikovati figurice iz gline; mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline ♦ petr. bela glina kaolin; rdeča glina usedlina iz preperelih magmatskih kamnin in vulkanskega pepela v velikih morskih globinah; teh. ekspandirana glina kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina
  24.      glínast  -a -o prid. (í) ki je iz gline: glinasti izdelki; glinast vrč; glinasta skleda // ki vsebuje glino: glinasta tla ♦ petr. glinasti lapor; glinasti skrilavec; um. glinasta plastika glínasto prisl.: glinasto rjav
  25.      glinàt  -áta -o prid. ( ā) bogat z glino: glinata tla

   5.408 5.433 5.458 5.483 5.508 5.533 5.558 5.583 5.608 5.633  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA