Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (5.333-5.357)


  1.      géopolítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) 1. nanašajoč se na geopolitiko: geopolitične težnje 2. publ. politično-geografski: geopolitični položaj dežele; ukvarjati se z geopolitičnimi vprašanji géopolítično prisl.: živeti na geopolitično izredno izpostavljenih tleh ♪
  2.      géotéhnika  -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda, ki proučuje tla kot osnovo za gradnjo objektov ♪
  3.      gerêntstvo  in geréntstvo -a s (ē; ẹ̄) naslov, dejavnost gerenta ♪
  4.      germanístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od germanist ♪
  5.      germanofób  -a m (ọ̑) kdor je nasproten nemški politiki ali kulturi ♪
  6.      gêruš  -a m (ȇ) nar. umetno žganje iz špirita in vode: grenek geruš ♪
  7.      gestápovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gestapovce ali gestapo: gestapovski krvniki; umrl je v gestapovskih zaporih / gestapovske metode ♪
  8.      gibálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: gibalci gospodarskega razvoja ♪
  9.      gibánica  in gíbanica -e ž (ā; ȋ) gastr. jed iz vlečenega testa v več plasteh z različnimi nadevi, znana v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji: peči gibanice; s smetano polnjene gibanice / belokranjska, prekmurska, prleška gibanica ♪
  10.      gíbanje  -a s (í) 1. glagolnik od gibati: a) gibanje roke b) spraviti telo v gibanje; lahkotno plesno gibanje; enakomerno gibanje kazalca na uri; gibanje nebesnih teles / na semnju je bilo živahno gibanje in vrvenje c) gibanje na svežem zraku; določbe o gibanju tujcev; dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu 2. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju: proučevati gibanje gospodarstva; gibanje osebnih dohodkov; gibanje proizvodnje in potrošnje; gibanje temperature; podatki o gibanju prebivalstva 3. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja: organizirati, sprožiti gibanje; razmahnilo se je množično mladinsko in žensko gibanje; odporniško, osvobodilno, revolucionarno, socialistično gibanje; stavkovna gibanja; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / narodnoosvobodilno gibanje ◊ ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; fiz. enakomerno, krožno gibanje; geogr. gorotvorno gibanje ♪
  11.      gíbati  -ljem tudi -am nedov., tudi gibála (ȋ) 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje ∙ ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom živel; pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči 2. knjiž. povzročati, pospeševati kako dogajanje: ta oseba giblje dejanje drame; poezija giblje vse, kar je v dobi globoko človeško gíbati se 1. premikati se, hoditi: to vozilo se lahko giblje po kopnem in v vodi; gibati se po obodu kroga; gibati se v ravni črti; gibati se z migetalkami // spreminjati položaj: morje se je burno, nemirno gibalo; veje se gibljejo v vetru 2. biti, zadrževati se kje: mnogo se giblje na svežem zraku; gibal se je v visokih krogih pariške družbe; najraje se giblje med mladino // knjiž. biti omejen, postavljen na kako področje: razprava se giblje v družbenopolitični sferi / publ. nezadovoljstvo se giblje v mejah upravičene kritike 3. biti, nastopati v določenem razponu: cene se gibljejo od pet do deset dinarjev za kilogram; proizvodnja jekla se giblje od tisoč do dva tisoč ton letno; jutranje temperature so se gibale od minus tri do minus osem // publ. biti samo približno določen, ocenjen: škoda se giblje od dveh do treh milijonov gibajóč -a -e: gibajoča sila; gibajoče se ustnice ♪
  12.      gíbčen  -čna -o prid., gíbčnejši (í ȋ) 1. ki se z lahkoto giblje, premika: gibčen telovadec; zadnje čase postaja fant gibčnejši; gibčen kot vrtavka / gibčni prsti; bila je visoke, gibčne postave; gibčno telo ∙ ekspr. bila je nenavadno gibčnega jezika klepetava, gostobesedna // redko razgiban, živahen: gibčni ritem valčka 2. sposoben se prilagajati času, razmeram: bil je gibčnega duha; uporabljati gibčno in pametno taktiko / gibčen repertoar drame / gibčen predpis gíbčno prisl.: gibčno se obrne k njemu; gibčno je skočil s konja ♪
  13.      gíbčnost  -i ž (í) lastnost, značilnost gibčnega: ohranil je pravo mladostno gibčnost / gibčnost v obnašanju je razodevala njeno veselo naravo / diplomatska gibčnost; pokazal je izredno gibčnost duha ♪
  14.      gíbec  -bca m (ȋ) redko gibljaj: občudoval je vsak njen gibec ♪
  15.      gíbek  -bka -o prid., gíbkejši in gibkéjši (í) knjiž. 1. ki se z lahkoto giblje, premika; gibčen: mlad, gibek fant; zagorela, gibka dekleta / bila je nežne in gibke postave; gibka roka / pesn. gibka voda // ki se da upogibati, pregibati; gibljiv: rogačeva glava je gibka ♦ teh. gibka cev cev iz vijačno zavitega kovinskega traku, ki se da pregibati 2. razgiban, živahen: gibka domišljija; ritem in melodija sta postala gibka in igriva / lahkotni, gibki verzi gíbko prisl.: hodila je prožno in gibko ♦ muz. gibko označba za izraz izvajanja grazioso ♪
  16.      gibelín  -a m (ȋ) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš cesarske politike, usmerjene proti papeški politiki: genovski gibelini; gvelfi in gibelini ♪
  17.      gíben  -bna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gib: relief predstavlja zbirko gibnih motivov; poustvarjati gibne in zvočne lastnosti predmetov / izražati čustva z gibnimi oblikami // star. gibalen: gibna sila ♪
  18.      gibíca  -e ž (í) nav. mn., nar. prekmursko mlincem podobno pecivo iz nekvašenega testa: peči gibice ♪
  19.      gíga  -e [džiga tudi žiga] ž (ȋ) živahen ples v dvodobnem ali tridobnem taktu, po izvoru iz Anglije: mornarji so zaplesali gigo ♦ muz. zadnji stavek baročne suite ♪
  20.      gigue  gl. giga ♪
  21.      gimnázij  -a m (á) 1. pri starih Grkih ustanova za (telesno) vzgojo: gimnazij v Atenah / gimnaziji spadajo med najpomembnejše oblike grške arhitekture poslopja teh ustanov 2. zastar. gimnazija: vstopiti v gimnazij ♪
  22.      ginekokratíja  -e ž (ȋ) knjiž. družbeni sistem s prevladujočo vlogo žensk: doba ginekokratije ♪
  23.      gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
  24.      ginogaméta  -e ž (ẹ̑) biol. ženska spolna celica ♪
  25.      girlánda  -e ž (ȃ) iz rož, zelenja spleten venec, obešen v loku: ves prostor je slavnostno okrašen z girlandami / pisane girlande cvetja ♦ arhit. friz z girlandami ♪

   5.208 5.233 5.258 5.283 5.308 5.333 5.358 5.383 5.408 5.433  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA