Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (5.276-5.300)



  1.      genocíd  -a m () knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: zagrešiti genocid; rasistični genocid; zločini genocida
  2.      genocíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na genocid: genocidni načrt; genocidna politika / genocidno početje nacistov
  3.      genotíp  -a m () biol. skupek vseh genov organizma, dedna masa: ugotoviti genotip
  4.      genotípičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na genotip: genotipične značilnosti osebe
  5.      génovski  -a -o [ge- in dže-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Genovo: genovsko pristanišče / genovska republika ♦ meteor. genovski ciklon
  6.      genre  ipd. gl. žanr ipd.
  7.      géns  -a m (ẹ̑) zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; rod: prepoved ženitve med člani gensa // pri starih Rimljanih skupnost več družin, povezanih z istim imenom
  8.      génski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gen: analize genske snovi / vpliv genske teorije
  9.      gentílen  -lna -o prid. () zgod. rodoven: gentilna organizacija, skupnost / gentilno ime
  10.      gêntleman  -a [džentlmen] m () moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: biti gentleman; angleški gentleman; ravnal je kot pravi gentleman
  11.      gêntlemanski  -a -o [džentlmen-] prid. () nanašajoč se na gentlemane: bil je zelo gentlemanski; gentlemansko ravnanje / gentlemanska družba ♦ jur. gentlemanski sporazum sporazum med državniki, diplomati ali gospodarstveniki, ki obvezuje stranke moralno, ne pa tudi pravno gêntlemansko prisl.: gentlemansko obziren
  12.      gêntlemanstvo  -a [džentlmen-] s () lastnosti ali ravnanje gentlemanov: ceniti gentlemanstvo
  13.      genuín  -a -o prid. () knjiž., redko pristen, pravi, naraven: genuino vino ♦ med. genuina epilepsija
  14.      génus  -a m (ẹ̑) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine; rod: določiti genus, v katerega spada rastlina 2. lingv. spol
  15.      geo...  ali géo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na Zemljo, zemljo: geocentričen, geofizika / geopolitičen
  16.      géobotánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o geografski razširjenosti rastlin; fitogeografija
  17.      geocéntričen  tudi geocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Zemljo za središče vesolja: geocentrični sistem; geocentrična teorija // ki se meri iz središča Zemlje: geocentrična višina zvezde
  18.      geóda  -e ž (ọ̑) min. majhna votlina v kamnini ali rudnini, delno ali popolnoma izpolnjena s kristali
  19.      geodét  -a m (ẹ̑) strokovnjak za geodezijo: naloge geodetov / pog. sestanek geodetov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geodezijo
  20.      geodétka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od geodet
  21.      geodétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na geodezijo, zemljemerski: vzgoja geodetskih strokovnjakov; znanstveni geodetski študij / geodetski inženir / naročilo za vsa geodetska dela
  22.      geodezíja  -e ž () veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart
  23.      géodinámičen  -čna -o (ẹ̑-á) pridevnik od geodinamika: geodinamični pojavi
  24.      géodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju: meteorologija in geodinamika
  25.      geofág  -a m () med. kdor iz bolezenskega nagiba jé zemljo

   5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA