Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (526-550)



  1.      asésor  -ja m (ẹ̑) v nekaterih državah prisednik, član sodnega zbora
  2.      asignánt  -a m (ā á) fin. kdor izda asignacijo
  3.      asimilírati  -am nedov. in dov. () sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom ◊ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim
  4.      asisténca  -e ž (ẹ̑) strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco // osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca
  5.      askétika  -e ž (ẹ́) nauk o askezi: poglabljati se v asketiko
  6.      àsociálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost asocialnega človeka: očitali so mu nenaprednost in asocialnost / med njimi so odkrili največ neprilagojenosti in asocialnosti
  7.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
  8.      aspirín  -a m () zdravilo proti prehladu in bolečinam: proti glavobolu je jemal aspirin; škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina
  9.      áspra  -e ž () num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja
  10.      astát  -a m () kem. umetno pridobljen radioaktivni element, At
  11.      astátičen  -čna -o prid. (á) elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti
  12.      asténičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija
  13.      asteníja  -e ž () med. telesna slabost, nemoč: splošna astenija
  14.      asténik  -a m (ẹ́) med. asteničen človek: bledopolt astenik
  15.      asterísk  -a m () tisk. grafično znamenje v obliki zvezdice
  16.      asteroíd  -a m () nav. mn., astr. majhen planet, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom
  17.      astigmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na astigmatizem: očala za astigmatične ljudi / astigmatično oko
  18.      astigmatízem  -zma m () 1. med. očesna napaka zaradi neenakomerno izbočene roženice: zdraviti astigmatizem 2. fiz. napaka leče, da upodobi točko kot dve črtici
  19.      ástma  -e ž () bolezen z napadi krčevitega dušenja, naduha: ima hudo astmo ♦ med. bronhialna, srčna astma
  20.      ástrahanski  tudi astrahánski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na astrahan: astrahansko krzno / astrahanski ovratnik
  21.      astrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na astrologe ali astrologijo: astrološka napoved
  22.      aškenáz  -a m () Žid iz srednje ali vzhodne Evrope
  23.      atavístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atavizem: atavističen pojav, znak / atavistična dispozicija / atavistična strast do zemlje podedovana
  24.      àtektóničnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike
  25.      atést  -a m (ẹ̑) uradno pismeno potrdilo ali izjava o čem: izdati, zahtevati atest; zdravniški atest; atest o kakovosti moke

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA