Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (5.233-5.257)



  1.      generál  -a m () 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabnoekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristaševvoj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general
  2.      generálica  -e ž () zastar. generalova žena: stare grofice in generalice
  3.      generálije  -lij ž mn.) knjiž. splošni osebni podatki: navesti, zamolčati generalije
  4.      generalísim  -a m () v nekaterih državah naslov za vrhovnega vojaškega poveljnika: bil je imenovan za generalisima / generalisim Stalin
  5.      generalitéta  -e ž (ẹ̑) generalski zbor, generali: japonska generaliteta; generaliteta armade
  6.      generalizácija  -e ž (á) posplošitev, posploševanje: to je samovoljna in površna generalizacija ♦ med. stadij generalizacije bolezni razširjenja po vsem telesu
  7.      generalizíranje  -a s () glagolnik od generalizirati: proces abstrahiranja in generaliziranja
  8.      generalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran -a -o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč generalizirane
  9.      generálka  -e ž () 1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero: biti pri generalki; javna generalka 2. geogr. topografska karta v majhnem merilu, ant. specialka: merila generalke; to je označeno na generalki 3. zastar. generalova žena: stara generalka
  10.      generállájtnant  -a m (-á) v nekaterih državah čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina
  11.      generálmajór  -ja m (-ọ̑) voj. najnižji generalski čin ali nosilec tega čina: povelja, ki jih je izdal generalmajor
  12.      generálov  -a -o () pridevnik od general: generalova žena
  13.      generálpòdpolkóvnik  -a m (--ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina: za komandanta mesta so imenovali nekega generalpodpolkovnika iz glavnega štaba
  14.      generálpolkóvnik  -a m (-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnika, ali nosilec tega čina: napredoval je v generalpolkovnika
  15.      generálski  -a -o prid. () nanašajoč se na generale: generalska uniforma / generalski zbor ♦ voj. generalski čin čin od generalmajorja do generala
  16.      generálstvo  -a s () čin ali služba generala: čutil je neko spoštovanje do generalstva
  17.      generálštáb  -a m (-) voj. glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika: angleški generalštab
  18.      generálštáben  -bna -o prid. (-) nanašajoč se na generalštab: generalštabni oficirji; generalštabni polkovnik
  19.      generálštábovec  -vca m (-) žarg. generalštabni oficir
  20.      generatíven  -vna -o prid. () biol. nanašajoč se na ploditev, ploditven: generativni organi / generativna doba žene / generativno razmnoževanje rastline spolno razmnoževanje
  21.      generátor  -ja m () stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator; generatorji hidroelektrarne; obratovanje generatorja / električni generator ♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
  22.      generátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na generator: generatorska jermenica / generatorski les les za uplinjanje v plinskem generatorju; generatorski plin plin, ki se proizvaja v plinskem generatorju
  23.      genêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. značilen za ves rod, vrsto: generične lastnosti; generične sposobnosti človeka; generično upodabljanje obrazov / posameznik kot generično bitje ♦ filoz. generični pojem pojem, ki označuje splošne značilnosti genêrično prisl.: generično določen
  24.      genêričnost  -i ž (é) knjiž., redko lastnost, značilnost generičnega: generičnost človeških predstav
  25.      generírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta ♦ elektr. računalnik generira podatke 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme

   5.108 5.133 5.158 5.183 5.208 5.233 5.258 5.283 5.308 5.333  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA