Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (4.776-4.800)
- estétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost estetskega: estetičnost oblik ♪
- estétik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov ♪
- estétika -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije ♪
- estétiški -a -o prid. (ẹ́) zastar. estetski: estetiško čustvo / estetiška vzgoja ♪
- estetízem -zma m (ȋ) knjiž., redko esteticizem: velika dela književnosti posnemati v duhu estetizma / etični estetizem ♪
- estetizíranje -a s (ȋ) glagolnik od estetizirati: estetska kritika lahko zaide v golo estetiziranje; larpurlartistično estetiziranje ♪
- estetizírati -am nedov. (ȋ) knjiž., nav. slabš. razpravljati o čem s stališča lepega, zlasti glede na obliko: premalo je o umetnini samo estetizirati estetizirajóč -a -e: estetizirajoči kritiki so mu očitali grobost sloga in jezika ♪
- estétka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od estet ♪
- estétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati ♪
- estétstvo -a s (ẹ̑) vrednotenje vsega s stališča lepega: Stritarjevo estetstvo ♪
- ešárpa -e ž (ȃ) voj. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih ♪
- etanál -a m (ȃ) kem. aldehid ocetne kisline ♪
- etáža -e ž (ȃ) 1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: pekovska peč z več etažami / postelje stojijo v dveh etažah ◊ agr. rozge na brajdi ali veje na deblu, razpeljane v isti višini; mont. ravnina na dnevnem kopu, kjer se pridobiva premog, ruda; hodniki in odkopna mesta v jami v manjših višinskih razdaljah med dvema obzorjema ♪
- eternít -a m (ȋ) zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: plošča iz eternita // izdelki iz te zmesi: lopa je zgrajena iz valovitega eternita; streha je krita z eternitom ♪
- etikéten 2 -tna -o (ẹ̑) pridevnik od etiketa2: etiketna pravila ♪
- etimologizíranje -a s (ȋ) glagolnik od etimologizirati ♪
- étnogenéza -e ž (ẹ̑-ẹ̑) nastanek in razvoj plemena, ljudstva, naroda, skupine narodov: razpravljati o etnogenezi Slovencev; slovanska etnogeneza ♪
- etnográfski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na etnografijo, narodopisen: etnografski film; etnografska razprava; etnografsko blago / etnografsko raziskovanje / etnografski muzej 2. redko etničen: etnografska meja; slovensko etnografsko ozemlje ♪
- etnológ -a m (ọ̑) strokovnjak za etnologijo, narodopisec: sestanek etnologov in folkloristov ♪
- etnologíja -e ž (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje: razvoj etnologije ♪
- etnolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etnologijo; narodopisen, narodosloven: etnološka razprava / etnološka raziskava / etnološki oddelek v muzeju ♪
- étnomuzikologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje: razmerje med etnomuzikologijo in muzikologijo ♪
- etologíja -e ž (ȋ) veda o navadah, vedenju živali: strokovnjak za etologijo ♪
- étos -a m (ẹ̑) knjiž. moralna struktura, nravstvena usmerjenost: v vseh delih je čutiti pisateljev globoki in rahločutni etos; osebni etos / bojni etos naših ljudi v narodnoosvobodilni vojni; bistvo kmečkega etosa je v delu / krščanski etos / metafore so v skladu z etosom pesmi // s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; etika: poklicni, zdravniški etos ♪
- étrov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eter1: etrovi hlapi; etrov vonj / etrova narkoza ♪
4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876