Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (476-500)

476.      aríden  -dna -o prid. (ȋ) agr., geogr. suh, sušen: aridna področja; aridna tla / aridno podnebje ♪
477.      árija  -e ž (á) skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo: peti, poslušati arijo; operne arije; arija Valentina iz opere Faust ♦ muz. koloraturna arija ♪
478.      arijánec  -nca m (ȃ) rel. pristaš arianizma: nastopati proti arijancem ♪
479.      arijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arijanstvo ali arianizem: arijanski nauk ♪
480.      arijánstvo  -a s (ȃ) rel. arianizem: sledovi arijanstva ♪
481.      árijec  -jca m (á) 1. lingv. kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev 2. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec ♪
482.      árijka  -e ž (á) ženska oblika od arijec ♪
483.      árijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na arijce: arijski jeziki / arijska rasa ♪
484.      arimán  -a m (ȃ) zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije ♪
485.      ariózen  -zna -o prid. (ọ̑) muz. speven na način, ki je med recitativom in arijo: v njegovi operi prevladuje ariozni element; ariozni monolog v prvem dejanju ♪
486.      aristárh  -a m (ȃ) knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju: naši takratni aristarhi ♪
487.      aristófanski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Aristofanu: aristofanski prizori v komediji; aristofanska komedija ♪
488.      aristokracíja  -e ž (ȋ) v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija ♪
489.      aristokrát  -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat ♪
490.      aristokrátičen  -čna -o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz ♪
491.      aristokrátičnost  -i ž (á) aristokratstvo: imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti ♪
492.      aristokratíja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast ♪
493.      aristokrátinja  -e ž (ȃ) aristokratka: lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja ♪
494.      aristokratízem  -zma m (ȋ) kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti ♪
495.      aristokrátka  -e ž (ȃ) pripadnica aristokracije, plemkinja: oženil se je z aristokratko ♪
496.      aristokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno ♪
497.      aristokrátstvo  -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem; pren. aristokratstvo duha ♪
498.      aristotélik  -a m (ẹ̄) filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: arabski, krščanski aristoteliki ♪
499.      aristotelízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: utemeljitelj arabskega aristotelizma ♪
500.      aristótelovec  -vca m (ọ̄) filoz. aristotelik: arabski aristotelovci ♪

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576