Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (4.676-4.700) 
- epitetonéza -e ž (ẹ̑) lit. raba epitetonov: njegovo izražanje temelji na epitetonezi in metaforiki / takšno ugotovitev potrjuje uporabljena epitetoneza epitetoni ♪
- epíteton órnans epítetona órnansa in epíteta órnansa m, im., tož. mn. tudi epíteta ornántia [-ncia] s (ȋ-ọ̑; ȋ-ā) lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek ♪
- epizóda -e ž (ọ̑) 1. manjši, manj pomemben dogodek: spomnila se je otroške epizode in se zasmejala; dolgočasna, neprijetna epizoda; epizode iz vojaškega življenja / ekspr.: ljubezenske epizode; epizodo s tistim dekletom je že pozabil 2. lit. krajši, vsebinsko zaključen vložek v večjem literarnem delu, ki za potek glavnega dejanja ni nujen: dejanje tega romana je prezapleteno, pa tudi epizod je preveč / filmska epizoda ♦ muz. del skladbe, zlasti fuge ali rondoja, ki ne vsebuje glavne teme ♪
- epizóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epizodo: nastopiti v epizodnem prizoru; epizodni vložki v romanu // knjiž. postranski, nepomemben, obroben: epizodna oseba; igralec nastopa samo v epizodnih vlogah / boj partizanskih odredov ni imel epizodnega značaja; epizodno dogajanje ♪
- epizódica -e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od epizoda: pripovedoval je epizodice iz svojega življenja / na tisto epizodico je že zdavnaj pozabila ♪
- epizódičen -čna -o prid. (ọ́) epizoden: moške osebe v romanu so večinoma epizodične ♪
- epizodíst -a m (ȋ) gled. igralec, ki igra epizodne vloge: pri novi predstavi so najbolj uspeli nekateri epizodisti; igralec epizodist ♪
- eponím -a m (ȋ) pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen: seznam eponimov ♪
- êra -e ž (ȇ) navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba: z odkritjem Amerike se začenja nova era v zgodovini človeštva; revolucionarna era / era socializma / živimo v eri tehnike / knjiž., pri štetju let leta 479 naše ali nove ere našega štetja, po našem štetju ∙ atomska era 20. stoletje ♪
- eráričen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na erar: erarično posestvo / poslopje so popravili na erarične stroške ♪
- erátski -a -o prid. (ȃ) geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod ♪
- êrbij -a m (é) kem. redka težka kovina sive barve, element Er ♪
- erékcija -e ž (ẹ́) med. nabreknjenje, otrditev spolnega organa: erekcija penisa ♪
- eremít -a m (ȋ) knjiž. puščavnik, samotar: eremiti iz prvih časov krščanstva; živeti kot eremit ♪
- eremitáža -e ž (ȃ) knjiž. puščavnikovo bivališče: gozdna eremitaža // nekdaj preprosta stavba kot posnetek puščavniškega bivališča ♪
- eremítski -a -o prid. (ȋ) knjiž. puščavniški: eremitsko življenje / človek eremitske narave ♪
- êrg -a m (ȇ) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote, desetmilijonina joula ♪
- êrgo prisl. (ȇ) knjiž., redko torej: hotel si pojasnilo in jaz sem ti ga dal, ergo; to je sovražnik, ergo ga je treba uničiti ♪
- ergográf -a m (ȃ) med. priprava, ki zapisuje delo ali utrujenost mišic ♪
- ergonomíja -e ž (ȋ) veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev: pri načrtovanju novih strojev upoštevati ergonomijo ♪
- ergonómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ergonomijo: ergonomska dognanja / upoštevati ergonomska merila ergonómsko prisl.: ergonomsko oblikovan stol ♪
- ergosterín -a m (ȋ) kem. ergosterol ♪
- ergosteról -a m (ọ̑) kem. organska snov v kvasu in rženih rožičkih, iz katere nastaja vitamin D ♪
- erínija -e ž (í) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja: podoba erinije s kačastimi lasmi; pren., ekspr. preganjale so ga erinije ♪
- erístika -e ž (í) filoz. umetnost razpravljanja, disputiranja pri sofistih ♪
4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 
