Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (4.608-4.632)



  1.      enakorámen  -mna -o prid. () rel., v zvezi enakoramni križ križ, ki ima vse krake enake
  2.      enakoveljáven  -vna -o prid. (á ā) enakovreden: v šoli naj bodo vsi predmeti enakoveljavni
  3.      enákšnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost enakšnega: enakšnost predmetov
  4.      enciklopedíst  -a m () 1. vsak od sestavljavcev velike francoske enciklopedije v 18. stoletju: ideje francoskih enciklopedistov; enciklopedist D'Alembert 2. ekspr. enciklopedično izobražen človek: bil je izredno razgledan, pravi enciklopedist
  5.      endemíja  -e ž () med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje
  6.      éndoparazít  -a m (ẹ̑-) biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec
  7.      energétik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za energetiko: posvetovanje energetikov 2. pripadnik energetizma: energetiki trdijo, da je izvor vsega energija
  8.      éngelsovski  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Engelsu: engelsovski nazori
  9.      en grós  [angro] prisl. (ọ̑) trg. na debelo: prodajati en gros
  10.      enharmóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na enharmonijo: enharmonični toni / enharmonična zamenjava
  11.      enharmoníja  -e ž () muz. pojav, da se more isti ton zapisati z različnimi notami, s čimer se spremeni njegova funkcionalnost
  12.      eníca  -e ž (í) 1. mat. vrednost znaka na zadnjem mestu desetiške številke: enice in desetice; množenje enic 2. pog. številka ena: enico napiši bolj razločno
  13.      enígma  -e ž () knjiž. uganka: ljubitelj enigem / to je za mnoge enigma
  14.      enigmátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. skrivnosten, nenavaden: kakšno stališče je zavzel on v tem čudnem in enigmatičnem sporu
  15.      enigmátski  -a -o prid. () knjiž. ugankarski: enigmatski kotiček v časopisu
  16.      èninpólkrat  [k] prisl. (-ọ̑) enainpolkrat: eninpolkrat daljši
  17.      enjambement  -a [anžambmá -ja] m () lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop: izogibati se enjambementu; pogosto uporablja enjambemente
  18.      ênka  -e ž (ē) pog. 1. številka ena: enka je grdo napisana 2. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti enko; v spričevalu ima skoraj same enke
  19.      enkràt  in ênkrat prisl. (; é) 1. izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi a) v preteklosti ali prihodnosti: menda sem mu že enkrat rekel, naj nam da mir; pog.: enkrat se bo že vrnil kdaj; ko sem šel enkrat po tej poti, se je zgodilo tole nekoč; v pravljicah enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove / upala je, da bo tudi tega enkrat konec; no, pa se enkrat spet pogovorimo o tem; vzemi enkrat za spremembo resno knjigo b) v določenem času: poleti enkrat je bil doma; po praznikih enkrat se srečamo; pa pridi enkrat popoldne // v zvezi z enkrat, drugič izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: enkrat naredi ti, drugič bom pa jaz; jemlje enkrat tukaj, enkrat tam; njegova ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja 2. ekspr., navadno s prislovom izraža nestrpnost, nejevoljo: da bi ga le že enkrat našli; naj že vendar enkrat pride; pusti že enkrat to družbo; ko bi vsaj že enkrat vedel, kaj hoče / prihaja pomoč. Vendar že enkrat // izraža sprijaznjenje s čim, popuščanje: bo že enkrat povedal; če se že enkrat mora zgoditi, naj se čimprej; zdaj bom ostal, ko sem že enkrat tu 3. izraža nastop česa po daljšem prizadevanju: ko enkrat stvar razumeš, ni težko; ko se stroj enkrat sproži, ga ne ustaviš kar tako / za spremembo je pa enkrat tudi on nekaj naredil // pog. nazadnje, končno: potrpiš, enkrat ti je pa dovolj; dolgo se je trudil, enkrat je pa le uspel ● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno; enkrat meni, enkrat tebi hude, težke stvari mora prej ali kasneje vsakdo preživeti
  20.      enocéličar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., biol. enocelično bitje: pri enoceličarjih opravlja vse življenjske funkcije ena sama celica
  21.      ênodejánka  -e ž (ē-) gled. igra v enem dejanju: uprizoriti enodejanko; komedija enodejanka
  22.      ênodružínski  -a -o prid. (ē-) v zvezi enodružinska hiša, vila hiša, vila, ki ima eno družinsko stanovanje
  23.      ênogŕb  -a -o prid. (ē- ē-) ki ima eno grbo: enogrba žival ♦ zool. enogrbi velblod
  24.      enójen  -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira
  25.      ênokolónski  -a -o prid. (ē-ọ̑) tisk. postavljen v eni koloni, v enem stolpcu: enokolonski stavek; knjiga je navadno enokolonska

   4.483 4.508 4.533 4.558 4.583 4.608 4.633 4.658 4.683 4.708  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA