Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (4.601-4.625)
- enajstína -e ž (í) del na enajst enakih delov razdeljene celote: dobiti enajstino izkupička ♪
- enájstka -e ž (ā) pog. številka enajst ♪
- enájstkrat prisl. (á) izraža enajst ponovitev: enajstkrat prepisati ♪
- enájstmétrovka -e ž (á-ẹ̄) šport., pri nogometu kazenski strel na gol z razdalje enajst metrov: sodnik je dosodil enajstmetrovko; streljati, ubraniti enajstmetrovko // zaznamovano mesto na igrišču, s katerega igralec strelja na gol kazenski strel: v dvajseti minuti so gostje izenačili z enajstmetrovke ♪
- enajstórica -e ž (ọ̑) skupina enajstih oseb: eden iz enajstorice je nenadoma zaostal // publ. nogometno moštvo: enajstorica zmagoslavno koraka z igrišča; za prvo mesto se poteguje šest enajstoric ♪
- enák -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost prav tak; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje 2. navadno v povedni rabi ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic: zame ste vsi enaki; pred zakonom so vsi enaki // ki ne dopušča
prednosti, izjem: zakon je za vse enak; vsi imajo enake pravice in enake dolžnosti 3. navadno v povedni rabi ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega: nikoli mu ne bo enak; po zabavnosti mu je enak; ekspr. v vsej okolici ji ni bilo enakega dekleta 4. navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene: vedno sem in bom enak; podoba tega kraja je že dolgo enaka; vsak dan je enaka, samo sitnari 5. v povedni rabi ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: lira je enaka dvema dinarjema; vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine; leva stran enačbe je enaka desni; ekspr. njegov uspeh je enak ničli 6. star. podoben: družil se je z berači, vagabundi in enakimi postopači; lešnikom enake solze so se ji usule po obrazu / take in enake misli mu je treba izbiti iz glave ♦ jur. enaka volilna pravica volilna pravica, po kateri ima vsak polnoleten državljan le en volilni glas enáko prisl.: časopisa sta o isti stvari enako
pisala; problem enako zanima ene in druge; vsi v skupini so približno enako močni ∙ žarg., šport. moštvi, tekmovalca stojita enako imata enake možnosti za dosego zmage enáki -a -o sam.: ekspr. mojster je, da mu ni enakega daleč naokoli; enaka se mu je pripetila kot meni; njemu tudi enaka prede ne godi se mu bolje; preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo ♦ fin. enako za enako enako imenski vrednosti ♪
- enakolíčen -čna -o prid. (ȋ) ki ima enak zunanji videz: prvi zarod križanja je enakoličen / zastar. enakolični dnevi enolični ♪
- enakorámen -mna -o prid. (ȃ) rel., v zvezi enakoramni križ križ, ki ima vse krake enake ♪
- enakoveljáven -vna -o prid. (á ā) enakovreden: v šoli naj bodo vsi predmeti enakoveljavni ♪
- enákšnost -i ž (ā) lastnost, značilnost enakšnega: enakšnost predmetov ♪
- enciklopedíst -a m (ȋ) 1. vsak od sestavljavcev velike francoske enciklopedije v 18. stoletju: ideje francoskih enciklopedistov; enciklopedist D'Alembert 2. ekspr. enciklopedično izobražen človek: bil je izredno razgledan, pravi enciklopedist ♪
- endemíja -e ž (ȋ) med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje ♪
- éndoparazít -a m (ẹ̑-ȋ) biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec ♪
- energétik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za energetiko: posvetovanje energetikov 2. pripadnik energetizma: energetiki trdijo, da je izvor vsega energija ♪
- éngelsovski -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Engelsu: engelsovski nazori ♪
- en grós [angro] prisl. (ọ̑) trg. na debelo: prodajati en gros ♪
- enharmóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na enharmonijo: enharmonični toni / enharmonična zamenjava ♪
- enharmoníja -e ž (ȋ) muz. pojav, da se more isti ton zapisati z različnimi notami, s čimer se spremeni njegova funkcionalnost ♪
- eníca -e ž (í) 1. mat. vrednost znaka na zadnjem mestu desetiške številke: enice in desetice; množenje enic 2. pog. številka ena: enico napiši bolj razločno ♪
- enígma -e ž (ȋ) knjiž. uganka: ljubitelj enigem / to je za mnoge enigma ♪
- enigmátičen -čna -o prid. (á) knjiž. skrivnosten, nenavaden: kakšno stališče je zavzel on v tem čudnem in enigmatičnem sporu ♪
- enigmátski -a -o prid. (ȃ) knjiž. ugankarski: enigmatski kotiček v časopisu ♪
- èninpólkrat [u̯k] prisl. (ȅ-ọ̑) enainpolkrat: eninpolkrat daljši ♪
- enjambement -a [anžambmá -ja] m (ȃ) lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop: izogibati se enjambementu; pogosto uporablja enjambemente ♪
- ênka -e ž (ē) pog. 1. številka ena: enka je grdo napisana 2. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti enko; v spričevalu ima skoraj same enke ♪
4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701