Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (4.508-4.532) 
- eksisténten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ: izpopolniti že eksistentne demokratične forume; objektivno eksistenten / doba je minila, njeni odmevi so pa še eksistentni ♪
- eksistíranje -a s (ȋ) glagolnik od eksistirati: eksistiranje kisika v vodi / bedno eksistiranje v predmestju ♪
- eksistírati -am nedov. (ȋ) biti, obstajati: eksistirajo tudi še neodkriti svetovi; ne ve, če omenjena knjiga kje eksistira; ta spojina eksistira le malo časa, nato razpade; publ. eksistira pa še drugo vprašanje, kako usmerjati naš gospodarski razvoj / večina ljudi samo eksistira ne živi polno, zavestno ∙ moderna glasba zanj sploh ne eksistira ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. zame ne eksistiraš več ne menim se zate; ne maram te; odbor eksistira samo po imenu njegova dejavnost se ne čuti // ekspr. živeti, shajati: podjetje komaj še eksistira; tukaj se eksistira samo za silo ♪
- éksitus -a m (ẹ̑) med. smrtni izid, smrt: bolezen se bo končala z eksitusom ♪
- éksjezuít -a m (ẹ̑-ȋ) knjiž. kdor ni več jezuit ♪
- ekskavátor -ja m (ȃ) teh. stroj za kopanje in premeščanje zemeljskega materiala: zajemalka ekskavatorja ♪
- ékskrálj -a m (ẹ̑-á) knjiž. kdor ni več kralj ♪
- ekslíbris -a m (ȋ) umetniško zasnovana grafika kot oznaka za lastnika knjige: opremiti knjigo z ekslibrisom / razstava ekslibrisov ♪
- eksót -a m (ọ̑) knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: razstava kanarčkov eksotov; parki iz palm, oleandrov in raznih eksotov ♪
- ekspandírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz., navadno v zvezi s plin večati svojo prostornino zaradi zmanjševanja tlaka, raztezati se: močno ekspandirati ekspandíran -a -o: ekspandirani zrak ♦ teh. ekspandirana glina glina, kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina ♪
- ekspedírati -am dov. in nedov. (ȋ) odposlati, odpraviti: ekspedirati blago, pošiljke; pren., ekspr. otroke je ekspediral na počitnice ♪
- eksperimentálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na eksperiment: eksperimentalna metoda; eksperimentalna znanost / eksperimentalna fizika, psihologija 2. po drugi svetovni vojni ki išče nove umetniške izrazne možnosti: eksperimentalna umetniška skupina / eksperimentalni film; avantgardna in eksperimentalna glasba; eksperimentalno gledališče ◊ lit. eksperimentalni roman roman v dobi naturalizma, ki se opira na izsledke psihologije in sociologije eksperimentálno prisl.: eksperimentalno dokazati ♪
- eksplícite prisl. (ȋ) knjiž. vsebovano in tudi izraženo: avtor romana eksplicite ali implicite ohranja humanistične ideale / to sem eksplicite poudaril izrecno ♪
- eksplikatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. razlagalen, pojasnjevalen: eksplikativno stališče / eksplikativne vede ♪
- eksploatácija -e ž (á) 1. neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje: kapitalistična eksploatacija delavcev; kolonialna eksploatacija; eksploatacija in zatiranje 2. uporabljanje česa v gospodarske namene: eksploatacija gozdov, rudnikov / eksploatacija vodne sile / publ. eksploatacija vozil, železnic ♪
- eksploatacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksploatacijo: eksploatacijski nameni / eksploatacijska cona rudnika / publ. eksploatacijski stroški pri majhni ladji stroški uporabe ♪
- eksploatátor -ja m (ȃ) kdor eksploatira, izkoriščevalec: eksploatator tuje delovne sile; oblast eksploatatorjev / publ. eksploatatorji motornih vozil uporabniki ♪
- eksploatátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na eksploatatorje, izkoriščevalski: eksploatatorski razred / odprava eksploatatorskega sistema ♪
- eksploatíranec -nca m (ȋ) kdor je eksploatiran, izkoriščanec: boj eksploatirancev za pravice ♪
- eksploatíranje -a s (ȋ) glagolnik od eksploatirati: eksploatiranje delovne sile / publ. eksploatiranje gradbenih strojev ♪
- eksploatírati -am nedov. (ȋ) 1. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela, izkoriščati: eksploatirati delavce 2. uporabljati kaj v gospodarske namene: eksploatirati rudnik eksploatíran -a -o: eksploatiran delavski razred ♪
- eksplodírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. silovito s pokom se vžgati in razleteti: granata je eksplodirala že v zraku / smodnik rad eksplodira; pren., ekspr. pazi, da ne eksplodiraš od jeze ∙ brezoseb., ekspr. bojimo se, da bo tudi na tem koncu sveta eksplodiralo prišlo do spopada 2. ekspr. nezadržano, silovito izraziti kaj, zlasti jezo: za vsak prazen nič eksplodira ♪
- eksplorácija -e ž (á) psiht. raziskovanje stanja duševnosti s pogovorom: psihiatrska eksploracija ♪
- eksponenciálen -lna -o prid. (ȃ) mat. eksponenten: eksponencialno naraščanje / eksponencialna funkcija ♪
- ekspozicíjski in ekspozícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na ekspozicija 3: najbolje je igrala ekspozicijski del svoje vloge; ekspozicijski prizor ♪
4.383 4.408 4.433 4.458 4.483 4.508 4.533 4.558 4.583 4.608