Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (4.476-4.500)



  1.      eksémpcija  -e ž (ẹ́) rel. izvzem izpod jurisdikcije neposrednega cerkvenega predstojnika
  2.      eksêmpel  -pla m (é) star. spodbuden ali svarilen zgled; vzor, svarilo: on naj bo drugim ljudem v eksempel; za eksempel so ga kaznovali pred vsem moštvom / zastar. pred seboj imate eksempel take poezije primer, zgled
  3.      eksemplár  -ja m (ā) vsaka od več istovrstnih stvari; primerek, vzorec: zbirka metuljev ima več lepih, redkih eksemplarjev / muzejski eksemplar / od te knjige se je ohranil samo en eksemplar; pren., ekspr. bil je res pravi eksemplar
  4.      eksempláričen  -čna -o prid. (á) ki je v spodbuden ali svarilen zgled: eksemplarična kazen; eksemplarična vloga dobrih učencev / ekspr. njegova domišljavost je že kar eksemplarična njegova domišljavost je primer, zgled tipične domišljavosti eksemplárično prisl.: eksemplarično kaznovati
  5.      eksemplifikácija  -e ž (á) knjiž. osvetlitev, pojasnitev s primeri ali argumenti: dogodek je porabil za eksemplifikacijo svoje trditve / navedena eksemplifikacija je slaba primer, zgled
  6.      eksemplifikatíven  -vna -o () pridevnik od eksemplifikacija: eksemplifikativno naštevanje
  7.      eksercícije  -cij ž mn.) 1. rel. sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; duhovne vaje: velikonočne eksercicije 2. star. urjenje telesnih ali duševnih sposobnosti: glasbena spremljava olajšuje eksercicije
  8.      eksercír  -a in -ja m () žarg. ekserciranje: desetnik je začel z novinci eksercir / pog., ekspr. absurdnost vojaškega eksercira brezdušnega, mehaničnega vzgajanja in navajanja na kaj
  9.      eksercíranje  -a s () glagolnik od eksercirati: ekserciranje ga je utrudilo
  10.      eksercírati  -am nedov. () uriti se v strumnem korakanju, drži in vajah z orožjem: vojaki so morali ves dan eksercirati; preh. eksercirati novince
  11.      eksercíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na ekserciranje: dnevne eksercirne vaje / eksercirno polje
  12.      eksergíja  -e ž () fiz. del energije, ki se v tehnični napravi da izkoristiti za opravljanje dela: eksergija pare, plina
  13.      ekshalácija  -e ž (á) geol. uhajanje plinov in par iz ugašajočega vulkana
  14.      ekshávstor  -ja m (ā) strojn. naprava za odsesavanje prašnega zraka, plinov ali za prenos sipkega materiala: ekshavstor za škodljive pline; ekshavstor za seno, žito; instalacija ekshavstorjev
  15.      ekshibícija  -e ž (í) knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije; prikazali so ekshibicijo v plezanju; akrobatsko-baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije // nastop, predstava, ki naj pokaže spretnost, dovršenost v čem: po tekmovanju so prvaki priredili skupno ekshibicijo; ekspr. prikazali so pravo ekshibicijo hokeja; pren. ta knjiga je ekshibicija zmogljivosti jezika in sloga
  16.      ekshibicíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ekshibicijo: ekshibicijski nastop / težka ekshibicijska naloga
  17.      ekshibicioníst  -a m () 1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe: posebna vrsta nevrotikov so ekshibicionisti / psihični ekshibicionist 2. med. človek z bolezenskim nagnjenjem do razgaljanja in razkazovanja spolovil: homoseksualci in ekshibicionisti
  18.      ekshibicionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekshibicionizem: prostor je brez ekshibicionističnih elementov / ekshibicionistično razgaljanje
  19.      ekshibicionízem  -zma m () zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev: čustveni, nazorski ekshibicionizem ♦ med. bolezensko nagnjenje do razgaljanja in razkazovanja spolovil // preračunano uporabljanje takih dejanj ali sredstev, ki dosegajo velik učinek: režija je bila preprosta, realistična, brez ekshibicionizma; stilistični ekshibicionizem
  20.      ekshibít  -a m () zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga
  21.      ekshórta  -e ž (ọ̑) rel. daljši, poglobitvi duhovnega življenja namenjen govor, zlasti za mladino: ob nedeljah je imel ekshorto
  22.      ekshumácija  -e ž (á) jur. izkop trupla: potrebna bo ekshumacija in ponovna obdukcija
  23.      ekshumírati  -am dov. in nedov. () jur. izkopati truplo: trupla so ekshumirali in prenesli na pokopališče
  24.      eksikátor  -ja m () kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi: hraniti v eksikatorju
  25.      eksíl  -a m () knjiž. prisilno bivanje zunaj domovine; pregnanstvo: zaradi knjige je bil obsojen na eksil / vlada je v eksilu

   4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA