Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (4.176-4.200) 
- drúgoligáš -a m (ū-á) žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi: nogometaši ljubljanskega drugoligaša; prvak med drugoligaši ♪
- drúgonagrajênec -nca m (ū-é) kdor dobi drugo nagrado: čestitati drugonagrajencu ♪
- drugonároden -dna -o prid. (á) nanašajoč se na drug narod: drugonarodna ljudstva / drugonarodna revolucionarna gibanja ♪
- drugopís -a m (ȋ) zastar. dvojnik, duplikat ♪
- drúgoplasíran -a -o prid. (ū-ȋ) ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim ♪
- drugopólten -tna -o [u̯t] prid. (ọ̑) ki je druge polti, rase: drugopoltni ljudje; drugopoltno pleme ♪
- drúgorazréden -dna -o prid. (ū-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu: drugorazredno sadje // ekspr. slabši, manjvreden: predvajajo same drugorazredne filme; drugorazreden pisatelj / redko drugorazreden pomen stranski, postranski ♪
- drugoréden -dna -o prid. (ẹ̑) redko drugorazreden: drugoredno umetniško delo ♪
- drugoródec -dca m (ọ̑) knjiž. kdor je drugega rodu, druge narodnosti: tudi drugorodce so prijazno sprejeli v svojo sredo; poročiti se z drugorodcem / v ta kraj še ni stopila noga drugorodca človeka od drugod, tujca ♪
- drugoróden -dna -o prid. (ọ̄) 1. knjiž. ki je drugega rodu, druge narodnosti: priznati jezikovne pravice drugorodnemu prebivalstvu 2. redko drugačen, različen: upoštevati tudi drugorodno, nasprotno mišljenje ♪
- drúgorojèn -êna -o prid. (ū-ȅ ū-é) ki se rodi drugi po vrsti: drugorojeni otrok ♪
- drúgorojênec -nca m (ū-é) drugorojeni sin: posestvo je dobil drugorojenec ♪
- drúgorojênka -e ž (ū-é) drugorojena hči: od štirih otrok ji je drugorojenka umrla že v otroških letih ♪
- drugospôlen -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na drug, nasprotni spol: drugospolni znaki / drugospolno prijateljstvo ♪
- drúgost -i ž (ȗ) filoz. kar je nasprotno biti: drugost subjekta ♪
- drugostôpen -pna -o prid. (ȏ) drugostopenjski: drugostopni državni organ ♪
- drugostôpenjski -a -o [pǝn] prid. (ȏ) nanašajoč se na drugo, višjo stopnjo: drugostopenjski državni organ ♦ jur. drugostopenjsko sodišče sodišče druge stopnje; šol. učenci drugostopenjskih šol šol druge stopnje ♪
- drugošólec -lca m (ọ̑) učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji: drugošolci so šli na ekskurzijo ♪
- drugošólka -e ž (ọ̑) učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji: stanovala je z dvema drugošolkama ♪
- drugôten -tna -o prid. (ó) 1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu: literatura je zanj drugotnega pomena; zaslužek je pri njem igral drugotno vlogo 2. ki se pojavi za prvim, glavnim: drugotni učinki atomske eksplozije; drugotni spolni znaki ◊ gozd. drugotni poganjek poganjek, ki zraste iz starega tkiva ♪
- drugôtnost -i ž (ó) lastnost drugotnega: princip prvotnosti materije in drugotnosti zavesti ♪
- drugovánje -a s (ȃ) glagolnik od drugovati: drugovanje s Čopom je bilo za Prešerna velikega pomena / pri drugovanju se je med drugom in družico pogosto razvila ljubezen ♪
- drugováti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti s kom, da ni sam: večkrat mu je drugoval na straži; drugovati komu v bridkosti; v samoti mu je drugoval njegov zvesti pes / gostu sta drugovali domači dekleti; pren. bila je sama, le misel nanj ji je drugovala // redko biti v tovariških, prijateljskih odnosih: od tistega časa sta neprenehoma drugovala 2. redko biti za druga ali družico: ona je bila nevesta, sestra pa je drugovala / drugoval mu je pri novi maši ♪
- drugovérec -rca m (ẹ̑) kdor je druge vere, veroizpovedi: katoličani in drugoverci; poročiti se z drugovercem ♪
- drugovérski -a -o prid. (ẹ̑) ki je druge vere, veroizpovedi: drugoverski prebivalci ♪
4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 
