Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (4.083-4.107) 
- drevnína -e ž (ȋ) 1. gozd. lesna masa nadzemnega dela drevesa: drevnina posekane smreke je znašala dva kubična metra 2. vrtn. lesnate rastline: parkovna drevnina ♪
- drézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dregniti: drezniti v žerjavico; dreznil je soseda s komolcem / če je le mogla, ga je dreznila s kako pripombo ♪
- drgálo -a s (á) les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu ♪
- dŕgniti -em nedov., tudi drgníla (ŕ ȓ) 1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla // z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja 2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila 3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice ● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr., redko vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika ♪
- drhtív -a -o prid. (ȋ í) redko drhtav, drhtljiv: drhtive roke ♪
- drhtljív -a -o prid. (ȋ í) ki drhti: drhtljive roke / drhtljiv glas ♪
- drhtúlja -e ž (ú) nav. mn., zool. s hrbtne strani sploščena morska riba, ki proizvaja električno napetost; električni skat: progasta drhtulja ♪
- driáda -e ž (ȃ) v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves: rad se je pogovarjal o nimfah in driadah ♪
- dríblanje -a s (ȋ) glagolnik od driblati: duhovito, spretno driblanje ♪
- dríblati -am nedov. (ȋ) žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati: žogo ima A, dá jo B, ki dribla, dribla, vzame mu jo C ♪
- dríbler in dríblar -ja m (ȋ) žarg., šport. kdor preigrava, dribla: bil je najboljši dribler v moštvu ♪
- dríbling -a m (ȋ) žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi ♪
- dríča -e ž (í) zastar. drsalnica, drsnica: otroci so imeli gladko dričo ♪
- dríčanje -a s (ȋ) glagolnik od dričati: po napornem dričanju po spolzkem bregu jim je počitek dobro del / kmalu se bo začelo dričanje po snegu in ledu ♪
- dríčast -a -o prid. (í) redko drsen, spolzek: pot je bila mokra in dričasta ♪
- driopítek -a m (ȋ) antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov ♪
- drístlja -e ž (ȋ) med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka ♪
- drmástiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko lomastiti: medved drmasti po goščavi ♪
- drnìč -íča m (ȉ í) nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh: ob stezi so rasli redki drniči ♪
- drôbcen -a -o [cǝn] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: obleka z drobcenimi gumbi; drobcen ptiček; zapisan z drobcenimi črkami; podala mu je drobceno roko; bila je drobcena kot punčka / drobcena odločitev nepomembna, neznatna drôbceno prisl.: drobceno je pršelo ♪
- drobentéti -ím [nenaglašeno tudi bǝn] nedov. (ẹ́ í) ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gledali so jo, kako je drobentela preko ceste ♪
- drobínčiti -im nedov. (í ȋ) knjiž., redko drobiti, deliti: drobinčiti kmečka posestva ♪
- dróbje 1 -a s (ọ̑) star. 1. drobovje: vnetje trebušnega drobja / zemeljsko drobje 2. drobovina: cvreti drobje ♪
- drobnè -éta s (ȅ ẹ́) ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok: vedno je bila tako drobne; ubogo drobne se je šibilo pod težkim bremenom ♪
- drobníca tudi dróbnica -e ž (í; ọ̄) ovce in koze: čuvati, pasti drobnico; redijo govedo in drobnico; čreda drobnice; meketanje drobnice / psa sta zganjala razkropljeno drobnico ♪
3.958 3.983 4.008 4.033 4.058 4.083 4.108 4.133 4.158 4.183 
