Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (4.026-4.050)
- dozdévati se -am se nedov. (ẹ́) nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se: ta pot se jima je dozdevala pretežka; dekle se mu je dozdevalo lepše kot prej / brezoseb. dozdeva se mi, da je bilo prav, kar sem storil; čudno se mu je dozdevalo, da je še ni / začelo se mi je dozdevati, da to ni prava pot ♪
- dozidávati -am nedov. (ȃ) dodatno, zraven zidati: stavbe so dozidavali in prezidavali ♪
- doznávanje -a s (ȃ) glagolnik od doznavati: doznavanje duševnega sveta ♪
- dozorévati -am nedov. (ẹ́) 1. z rastjo, zorenjem prihajati do zrelosti: grozdje, sadje dozoreva; ječmen je že začel dozorevati; pren. sklep je dolgo dozoreval v njem; misel na beg je vse bolj dozorevala 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: telesno dozorevati; kulturno, osebnostno dozorevati / knjiž. v takih razmerah je dozorevala revolucija / človek dozoreva v trpljenju dozorevajóč -a -e: dozorevajoč fant; hodil je med dozorevajočim žitom; razredno dozorevajoče delavstvo ♪
- dozréti -èm dov., dozŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. doseči s pogledom: dna ni bilo mogoče dozreti; oči so v daljavi nekaj dozrle ♪
- dozvenéti -ím dov. (ẹ́ í) prenehati zveneti: citre še niso dozvenele / besede so dozvenele ♪
- dozvenévati -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu zvenenja: glas zvonca polagoma dozveneva; poslednji zvoki harfe so dozvenevali ♪
- dóž -a m (ọ̑) v beneški in genovski republiki voljen dosmrtni poglavar: dragocenosti iz zapuščine bogatega doža / beneški doži ♪
- dóžen -žna -o (ọ̑) pridevnik od doga1: dožna širina ♪
- dožéti -žánjem dov., nam. dožét in dožèt (ẹ́ á) končati žetev: danes bomo doželi ♪
- dožétki -ov m mn. (ẹ̑) nar. vzhodno pojedina po končani žetvi: na dožetkih je bilo veselo / praznovanje dožetkov ♪
- dóžev -a -o (ọ̑) svojilni pridevnik od dož: doževa hči; doževa palača ♪
- dóževka -e ž (ọ̑) redko doževa žena ♪
- dóževski -a -o (ọ̑) pridevnik od dož: doževska čast ♪
- doživljájski -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na doživljanje ali doživljaje: vse, kar je v obsegu pesnikovega doživljajskega kroga, zveni kot pristna izpoved; knjiga je pisana neposredno iz doživljajskega sveta otroka; doživljajska globina; pesnik ima izjemno doživljajsko zmožnost / učenci so pisali doživljajski spis ♪
- drága 2 -e ž (á) knjiž. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna: loviti ribe z drago ♪
- dragoljúbec -bca m (ȗ) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: Hitela sva čez hrib in plan in dragoljubce trgala (Ch. Dickens - O. Župančič) ♪
- dragonáda -e ž (ȃ) zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade ♪
- dragotínar -ja m (ȋ) knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit: kupuje zmeraj pri istem dragotinarju; stanovanje se je svetilo kakor izložba kakega dragotinarja ♪
- dragúljček -čka m (ū) manjšalnica od dragulj: broša z draguljčki; snežinke so zablestele kot draguljčki ♪
- dramátičen -čna -o prid., dramátičnejši (á) 1. nav. ekspr. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti: dramatični dogodki; dramatičen prizor; življenje mu poteka mirno, brez dramatičnih zapletov; dramatična situacija / zgodba je polna živahnega, dramatičnega dogajanja 2. redko dramski: napisati v dramatični obliki; dramatična predstava / dramatični krožek ◊ lingv. dramatični sedanjik sedanji čas, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje dramátično prisl.: borba je potekala zelo dramatično ♪
- dramatúrg -a m (ȗ) kdor predlaga in usmerja gledališki repertoar: dramaturg ljubljanske Drame; služba dramaturga ♪
- dráp prid. neskl. (ȃ) ki je zelo svetlo rjave barve: obleka ni siva, ampak drap; torbica v drap barvi ♪
- drásta -e ž (ā) alp. s skalovjem zasuta strma grapa: žlebasta drasta ♪
- drástika -e ž (á) knjiž. drastično izražanje, prikazovanje: humoristična drastika; naturalistična drastika romana / drastika v kretnjah ♪
3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126