Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (3.958-3.982)



  1.      dopéten  in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo
  2.      dopéti  -pôjem dov., dopój dopójte, tudi dopôj dopôjte; dopél (ẹ́ ó) končati petje: petelin je dopel; dopeti melodijo dopét -a -o: dopeta pesem
  3.      dopétnica  in dopêtnica -e ž (ẹ̑; ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica
  4.      dopétnik  in dopêtnik -a m (ẹ̑; ) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnil si je dopetnik; kožuh dopetnik
  5.      dópika  -e ž (ọ́) fin., kratica dvojno knjigovodstvo
  6.      dóping  -a m (ọ̑) šport. sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: jemati doping pred tekmami; uporaba dopinga je prepovedana // uporabljanje, uživanje tega sredstva: tekmovalko so izključili zaradi dopinga / ukvarjati se z dopingom dirkalnih konj
  7.      dopís  -a m () 1. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: napisati, prejeti, sestaviti dopis; dopise je treba takoj rešiti; dopis s sodišča ♦ adm. spremni dopis 2. poročilo, prispevek, navadno za časopis: uredništvo je prejelo precej dopisov; dopis našega stalnega sodelavca iz Moskve
  8.      dopísati  in dopisáti -píšem dov., dopíšite (í á í) 1. končati pisanje: oddahnil se je, ko je dopisal; dopisati pismo 2. dodatno, zraven napisati: dopisati zadnjo črko besede; dopisati opombe; pesnik je dopisal še sto verzov
  9.      dopisovánje  -a s () glagolnik od dopisovati: a) dopisovanje v časopise / trgovsko, uradno dopisovanje b) dopisovanje opomb c) omenil je tudi svoje dopisovanje s Cankarjem
  10.      dóplar  -ja m (ọ́) nar. dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojni kozolec, vezani kozolec
  11.      dopóldan  [d] prisl. (ọ̑) v času od jutra do poldneva; dopoldne: pride jutri dopoldan
  12.      dopolnítev  -tve [n] ž () glagolnik od dopolniti: dopolnitev zalog; odlok o spremembi in dopolnitvi predpisov / delo bo potrebno še manjših dopolnitev in popravkov / prizadeval si je za dopolnitev samega sebe izpopolnitev, izboljšanje
  13.      dopomôči  -mórem dov., dopomógel dopomôgla (ó ọ́) redko pomagati, pripomoči: dopomoči komu do pravice
  14.      dopréga  -e ž (ẹ̑) dodatna vprega: ker konji niso zmogli težkega bremena, smo si pomagali z doprego // žel. dodatna lokomotiva, ki potiska vlak na velikih vzponih: na postaji pod bregom so k zadnjemu vagonu pripeli doprego
  15.      dopúst  -a m () dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu / od vojakov je prišel na dopust // pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust?
  16.      dopustílo  -a s (í) zastar. dovoljenje: prosil bom dopustila, da bi tisti dan vino točil; obrtna dopustila
  17.      dopustítev  -tve ž () glagolnik od dopustiti: to je storil z njegovo dopustitvijo; dopustitev dejanja
  18.      dopustíti  -ím dov., dopústil ( í) 1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi: dopustil je, da je odšla domov / tega vendar ne smemo dopustiti dovoliti 2. knjiž. priznati za možno: nekateri bodo res tako mislili, je dopustil oče dopuščèn -êna -o: star. dopuščeno mu je bilo vrniti se domov
  19.      dopustljív  -a -o prid. ( í) redko ki se (še) dopušča; dopusten: to ni dopustljivo
  20.      dopústnica  -e ž () 1. redko dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice 2. ženska oblika od dopustnik
  21.      dopústnik  -a m () kdor ima dopust: pregledal je seznam dopustnikov / dopustniki so se vračali v vojašnico / dopustniki in izletniki; letos je bilo na Jadranu veliko dopustnikov
  22.      dopústniški  -a -o prid. () nanašajoč se na dopustnike ali dopust: svoje dopustniške dneve preživlja v gorah; dopustniška sezona / dopustniški kraji; dopustniške olajšave
  23.      dopústnost  -i ž (ú) lastnost dopustnega: dopustnost stroge literarne kritike; dopustnost pritožbe / to je še v mejah umetniške dopustnosti
  24.      dopúščanje  -a s (ú) glagolnik od dopuščati: dopuščanje neoviranega razvoja
  25.      dopúščati  -am nedov. (ú) 1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi: oče nam je dopuščal, da smo se igrali po mili volji / o tem ne dopuščam razgovora; ne, kot predsednik tega nikakor ne dopuščam ne dovolim / bolečine mu niso dopuščale, da bi sedel; vstal bom, če mi bodo dopuščale moči če bom mogel 2. priznavati za možno: dopuščam, da je moje mnenje zmotno / dopuščam možnost, da si le bil na sestanku / pravilo dopušča izjeme; enačba dopušča dve rešitvi ● ekspr. njegova izjava ne dopušča niti najmanjšega dvoma je neovrgljiva, resnična dopuščajóč -a -e: govoril je jasno in odločno, ne dopuščajoč ugovore

   3.833 3.858 3.883 3.908 3.933 3.958 3.983 4.008 4.033 4.058  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA