Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (38.633-38.657)
- žlíkrof -a m (ȋ) nav. mn., gastr. kuhana jed iz testa, napolnjena z nadevom: postreči z žlikrofi; skleda žlikrofov / idrijski žlikrofi ♪
- žlíndra -e ž (ȋ) 1. raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin: iztekanje žlindre iz plavža ♦ agr. Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; Thomasov fosfat; metal. kisla žlindra ki vsebuje mnogo kremena; plavžna žlindra ki nastaja pri taljenju rude v plavžu; lovilnik žlindre; teh. granulirana žlindra 2. pepel, ki se pri gorenju premoga nekoliko stali: nabiranje žlindre na rešetki v peči 3. gošča, ostanki v pipi (za kajenje): postrgati žlindro iz pipe / tobakova žlindra ♪
- žlíndrast -a -o prid. (ȋ) ki vsebuje žlindro: žlindrasta gmota / ekspr. izpljunil je žlindrasto slino // pokrit z žlindro: žlindrast ulitek ♪
- žlíndrati -am nedov. (ȋ) metal. povzročati, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro: žlindrati nečistoče žlíndrati se spreminjati se v žlindro: pepel v peči se žlindra ♪
- žlíndrin -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žlindro: žlindrine sestavine ♦ metal. žlindrina nasedlina; teh. žlindrina volna vlakna iz žlindre ♪
- žlobudràv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. 1. ki veliko in hitro govori: žlobudravi prodajalci na tržnici 2. ki (rad) govori mnogo in nepomembne stvari: na stopnicah ga je ustavila žlobudrava soseda; precej je žlobudrav ● ekspr. žlobudrava govorica nerazločna, nerazumljiva; ekspr. žlobudravo pripovedovanje podrobnosti gostobesedno žlobudrávo prisl.: žlobudravo brati ♪
- žmériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. gledati z napol zaprtimi očmi: žmeriti skozi trepalnice / žmeriti na koga, v koga; žmeriti po sosedu 2. mežikati: žmeriti zaradi močne svetlobe / žmeriti z očmi / ekspr. luči žmerijo v temo / ekspr. sonce žmeri skozi mrežaste oblake ♪
- žmúla -e ž (ú) star. izboklina, nabuhlina: žmula pri odcepu veje / kostna žmula // grbina, vzpetina: pogled so mu zakrivali grmi, drevesa in nizke žmule ● star. zviti kaj v žmulo zvitek, svitek ◊ alp. trebušasta izboklina v skalovju, steni; teh. rahlo odebeljen stik, ki nastane pri uporovnem varjenju z večkratnim pritiskanjem, stiskanjem ♪
- žnóra -e ž (ọ̑) nižje pog. vrvica: napeljati, potegniti žnoro / uniforma, obšita z žnorami ● nižje pog. vse gre kakor po žnori vse gre kakor po maslu ♪
- žókniti -em dov. (ọ́ ọ̑) nar. dregniti, suniti: žokniti s palico v seno / počakali so ga v temi in ga žoknili sunili, zabodli ♪
- žóld -a [u̯d] m (ọ̑) zastar. vojaška služba: nabirati fante za žold / iti v žold iti k vojakom ● star. dobivati majhen žold plačilo, plačo ♪
- žolto... 1 [u̯t] prvi del zloženk, star. rumeno...1: žoltokljun, žoltokožec ♪
- žonglírati -am nedov. (ȋ) 1. z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak več predmetov in jih loviti: vrvohodec je stoje na eni nogi še žongliral; žonglirati s krožniki, z žogami 2. ekspr., v zvezi s s, z spretno ravnati s čim: natakar je žongliral s kozarci / žonglirati z ljudmi; pren. žonglirati z besedami, s podatki žonglirajóč -a -e: žonglirajoč z izrazi dokazovati ♪
- žrebčárna -e ž (ȃ) kraj, prostor za vzrejo žrebcev: hrzanje žrebcev v žrebčarni; kobilarna in žrebčarna / ustanoviti žrebčarno ♪
- žrébec -bca m (ẹ́) 1. odrasel samec konja: vpreči, zajahati žrebca; rezgetanje žrebcev ♦ vet. arabski žrebec; plemenski žrebec 2. ekspr. mlad, postaven, poželjiv moški: fant je pravi žrebec ♪
- žrében 1 -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žreb ali žrebanje: žrebni izid / žrebni listek / žrebna komisija ♪
- žrében 2 -bna -o prid. (ẹ̑) 1. v zvezi s kobila brej: kobila je že dva meseca žrebna 2. ki ima žrebe: žrebna kobila ♪
- žrebétek -tka m (ẹ̑) nar. žrebiček: kobila ima žrebetka ♪
- žrebéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima žrebe: žrebetna kobila ♪
- žrebetíti -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči žrebe: kobila je že trikrat žrebetila ♪
- žrebíca -e ž (í) 1. samica konja od prvega leta starosti do prve žrebitve: zapreči žrebico; rezgetanje žrebic 2. ekspr. mlada, postavna, poželjiva ženska: ta ženska je žrebica ♪
- žrebíček -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od žrebe: kobila je povrgla žrebička; skače kot žrebiček 2. kobilji mladič moškega spola: žrebiček in žrebička ♪
- žrebíčka -e ž (í) 1. manjšalnica od žrebica: žrebička je breja 2. kobilji mladič ženskega spola: kobila je povrgla žrebičko ♪
- žrebíti -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči žrebe: kobila je že večkrat žrebila ♪
- žŕka -e ž (r̄) žarg., zool. ličinka nekaterih dvokrilcev in večine kožekrilcev, ki imajo grizalo; žerka: iz jajčeca izleze žrka; čebelje žrke ♪
38.433 38.458 38.483 38.508 38.533 38.558 38.583 38.608 38.633 38.658