Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (3.751-3.775)
- dobrosŕčen -čna -o prid. (ȓ) ki je dobrega srca: dobrosrčen človek; ženica je zelo dobrosrčna ♪
- dobrótniški -a -o (ọ̑) pridevnik od dobrotnik: dobrotniški nagibi ♪
- dobrovóljnež -a m (ọ̑) ekspr. kdor je (navadno) dobre volje ♪
- docêntski in docéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od docent: docentski naslov ♪
- dočakováti -újem nedov. (á ȗ) redko pričakovati: ne dočakujemo nobene nevarnosti ♪
- dodáten -tna -o prid. (ȃ) ki se da (k) čemu zraven, povrhu: dodatni material; dodatni sedeži; dodatna lokomotiva / dodatni pouk, predlog; potrebna je še dodatna razlaga; dodatno vprašanje pri izpitu / honorarno delo mu omogoča dodatne zaslužke dodátno prisl.: dodatno pognojiti, soliti ♪
- dodelílnik -a m (ȋ) avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu ♪
- dodéti -dénem dov., dodêni dodeníte (ẹ́) dodati: mati mu dodene še nekaj denarja; dodenite še malo masti / dodenimo še, da je njegova zgodba neverjetna ♪
- dodojíti -ím dov., dodójil (ȋ í) 1. prenehati dojiti: svinjo je prodal, ko je dodojila 2. dojiti do določene mere: otroka ni dodojila ♪
- dofen gl. dauphin ♪
- dóga 1 -e ž (ọ́) deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana: doge so se razsušile; cepiti, kalati doge; hrastova doga; doge pri čebru, sodu; les za doge ♪
- dóga 2 -e ž (ọ́) velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako: velika doga je stražila vhod / nemška doga ♪
- dogájanje -a s (ā) kar se dogaja: na vse dogajanje gleda mirno; živi odmaknjen od dogajanja v svetu // navadno s prilastkom celota dogodkov, ki se vrstijo v času, življenju: kritik je ves čas spremljal naše slovstveno dogajanje; iskati paralele v svetovnem dogajanju; vloga proletariata v zgodovinskem dogajanju / publ. vključevati se v družbeno dogajanje / pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje; dogajanje v romanu bi bilo treba skoncentrirati; filmsko dogajanje / dogajanja v organizmu proces, potek ♪
- dogájati se -am se nedov. (ā) nav. 3. os. večkrat se zgoditi: v podjetju se dogajajo napake; to se pogosto dogaja v naši industriji / ekspr. v tej igri se nič ne dogaja v njej ni dramatskih konfliktov // izraža obstoj, potek v prostoru in času: ne vem, kaj se dogaja v tej hiši / roman se dogaja v nekem zdravilišču / slutil sem, da se z bratom nekaj hudega dogaja ♪
- dogánjanje -a s (ȃ) glagolnik od doganjati: doganjanje človekovega bistva ♪
- dogánjati -am nedov. (ȃ) knjiž. z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do česa: doganjati resnico; doganjati splošne značilnosti pojava doganjajóč -a -e: doganjajoč mislec ♪
- doganjívost -i ž (í) knjiž., redko doganljivost: kritikova doganjivost ♪
- doganljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da dognati: doganljive prvine lirike; ta dejstva so doganljiva // ki je sposoben z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: doganljiv in intuitiven kritik ♪
- dogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. navadno v zvezi s čas, prihodnost časovno malo oddaljen: problem bo rešen v doglednem času; to napovedujejo za dogledno prihodnost bližnjo 2. redko s pogledom dosegljiv: bomba je eksplodirala v dogledni daljavi ♪
- dogmatizíranje -a s (ȋ) glagolnik od dogmatizirati: dogmatiziranje je nezdružljivo z znanostjo; dogmatiziranje marksizma ♪
- dogódek -dka m (ọ̑) kar se zgodi: dogodki so se vrstili z veliko naglico; težko je slediti vsem dogodkom; razpravljati o aktualnih dogodkih; neprijeten, zanimiv dogodek; to so bili usodni dogodki za našo deželo; živo se spominja dogodka iz šole; dogodki na bojiščih / izid te knjige je bil velik literarni dogodek; komentar o športnih dogodkih dneva; v tem kraju so se odigravali pomembni zgodovinski dogodki / ekspr.: sestanek obeh državnih voditeljev je zgodovinski dogodek ima velik, trajen pomen; srečanje atletskih prvakov je bilo dogodek leta najpomembnejši dogodek ∙ ekspr. v družini pričakujejo vesel dogodek rojstvo otroka; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo; publ. v teku dogodkov se bo pokazalo, kdo ima prav sčasoma, polagoma ♦ zgod. septembrski dogodki protinemške demonstracije v Ljubljani septembra 1908, ob katerih je vojaštvo streljalo na
demonstrante // ekspr., v povedni rabi posebno, nenavadno doživetje: to je bil zanj dogodek; njegov nastop je bil vselej dogodek za orkester in za občinstvo / svatba je bila na vasi dogodek ♪
- dogorévati -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu gorenja: med prsti mu dogoreva cigareta; sveče dogorevajo; svetilka počasi dogoreva; pren. v njem je dogorevala vera v dobroto; njeno življenje dogoreva // pesn. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan dogoreva; zvezde dogorevajo dogorevajóč -a -e: dogorevajoč ogenj ♪
- dogovoríti -ím dov., dogovóril; nam. dogovôrit in dogovorít (ȋ í) 1. končati govorjenje: ko je nazadnje dogovoril, so mu navdušeno ploskali / zaradi ihtenja ni mogla dogovoriti / komaj je dogovoril te besede; ustavil jo je, preden je dogovorila misel 2. zastar. dogovoriti se za kaj: dogovoriti sestanek / dogovorila bova novo pogodbo sklenila dogovoríti se z dogovorom doseči soglasje: velja, kakor sva se dogovorila; dogovorila sta se za sestanek; dogovoriti se o odškodnini; dogovoril sem se s predsednikom dogovorjèn -êna -o: upoštevati dogovorjeni rok; dogovorjene cene; kupčija je dogovorjena; sešla sta se na dogovorjenem mestu; oglasiti se na dogovorjeno znamenje; vse je bilo dogovorjeno ♪
- dogrêbsti -grêbem dov., dogrébel dogrêbla (é) z grebenjem priti do česa: dogrebsti do kamna; z rokami sta grebla sneg in se končno dogrebla do vrat ♪
- dohóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dohod: široka dohodna pot vodi na sprehajališče; dohodne stopnice ♪
3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851