Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (3.683-3.707) 
- disponíranje -a s (ȋ) glagolnik od disponirati: samostojno disponiranje s premoženjem ♪
- disponírati -am nedov. in dov. (ȋ) imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj, razpolagati: disponirati s premoženjem; s temi sredstvi disponirajo zavarovalnice ◊ arhit. postaviti v določen red, sistem, razvrstiti disponíran -a -o 1. deležnik od disponirati: središčno disponirana stavba 2. v danem času pripravljen, sposoben za kaj, razpoložen: na premieri pevka ni bila disponirana; učenci niso bili disponirani za pouk / disponiran za bolezen nagnjen k njej, dovzeten zanjo ♪
- dispozícija -e ž (í) 1. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; nagnjenost, dovzetnost: imeti dispozicijo za kaj; biološke, dedne dispozicije; duševne, telesne dispozicije; dispozicija h krvavitvam; dispozicija za bolezen / kulturne dispozicije dobe; pesnikova lirična dispozicija 2. osnutek, načrt za pismeno delo: učenci so napravili dispozicijo za spis; Prešernova dispozicija za Krst pri Savici je zelo natančna // navodilo, napotek: dobiti dispozicije; delati po dispozicijah 3. knjiž. razvrstitev, razporeditev: dispozicija dvoran v muzeju ♪
- dispozicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dispozicijo: dispozicijska teorija o vzrokih zločinstva / dispozicijski črteži ◊ ekon. dispozicijski fond fond, s katerim vodilni organi prosto razpolagajo ♪
- dispozitív -a m (ȋ) jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: dispozitiv odločbe, sodbe ♪
- dispozitíven -vna -o prid. (ȋ) jur. ki vsebuje izrek: dispozitivni del odločbe, sodbe / dispozitivna listina listina, s katero se ustanovi ali ugotovi kaka pravna pravica ♪
- dispropórc -a m (ọ̑) nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost: kompozicijski disproporci; disproporci v obsežnosti posameznih člankov / disproporc med rastjo proizvodnje in kupno močjo; disproporci v gospodarskem razvoju / odpravljati disproporce pri delitvi sredstev za pedagoške storitve razlike, neenotnosti ♪
- dispropórcija -e ž (ọ́) disproporc: disproporcija med telesno težo in višino; disproporcije v upodabljanju figur / v razvoju gospodarstva prihaja do disproporcij ♪
- disproporcionálen -lna -o prid. (ȃ) ki je v disproporcu s čim; nesorazmeren, neskladen: posamezni deli fasade so disproporcionalni ♪
- disputíranje -a s (ȋ) glagolnik od disputirati: učeno disputiranje ♪
- dístih tudi dístihon -a m (ȋ) lit. dvovrstična kitica, dvostišje: pisati distihe / elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra ♪
- distribucíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na distribucijo, razdeljevalen: distribucijsko in kinematografsko omrežje; distribucijsko podjetje / distribucijske naprave ♦ mat. distribucijski zakon distributivnostni zakon ♪
- distrófičen -čna -o (ọ́) pridevnik od distrofija: distrofičen otrok ♪
- dišéčnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dišečega: dišečnost vrtnic ♪
- díva -e ž (ȋ) star., navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka; zvezda, zvezdnica: filmska, operna diva / šalj. postala je prava diva ♪
- divertiménto -a m (ẹ̑) muz. lahkotnejša večstavčna instrumentalna skladba: divertimento za klavir in orkester ♪
- diverzántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na diverzante: diverzantska akcija; diverzantska skupina / diverzantski način bojevanja; diverzantska sredstva ♪
- diverzántstvo -a s (ā) dejavnost diverzantov: obdolžili so ga diverzantstva ♪
- diverzifikácija -e ž (á) publ. uvajanje, povečevanje raznovrstnosti: diverzifikacija visokošolskega študija / diverzifikacija proizvodnje ♪
- diverzíja -e ž (ȋ) vojaška uničevalna akcija na sovražnikovem ozemlju: glavno taktično sredstvo sta bili takrat zaseda in diverzija; diverzantska trojka je izvedla diverzijo; pren. ideološke, politične diverzije // voj. samostojna vojaška akcija, ki ima namen odvrniti sovražnikovo pozornost od glavnega bojišča: izvesti diverzijo z izkrcavanjem na atlantski obali ♪
- diverzíjski -a -o (ȋ) pridevnik od diverzija: diverzijska akcija ♪
- dívidend -a in dividènd -ênda in -énda m (ȋ; ȅ é, ẹ́) mat. število, ki se deli; deljenec ♪
- dividénda -e ž (ẹ̑) nav. mn., v kapitalistični ekonomiki del dobička delniške družbe, ki ga dobi delničar na posamezno delnico: dividende so se zmanjšale; izplačati dividende; visoke dividende ♪
- dividénden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dividende: dividendni papirji / dividendni sklad ♪
- dividíranje -a s (ȋ) glagolnik od dividirati: dividiranje dela otrokom težave ♪
3.558 3.583 3.608 3.633 3.658 3.683 3.708 3.733 3.758 3.783