Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (36.533-36.557) 
- začása prisl. (á) knjiž. ob pravem času, pravočasno: začasa plačati račune; priti začasa; vrnila se je še začasa, da ga je videla; prim. čas ♪
- začásen -sna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje: začasna izguba spomina; začasne naloge; začasno prenehanje spopadov / začasni uspehi kratkotrajni // ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje na določenem mestu: začasni mejni prehodi; določiti začasno mejo; začasno postajališče / začasni prebivalci 2. namenjen za uporabo krajše časovno obdobje: urediti začasno bivališče; začasno zavetje / začasen izhod iz krize; začasna rešitev 3. ki je, obstaja, se pojavlja omejeno dolgo obdobje: biti v začasnem priporu; začasna uprava; začasna zaposlitev; skleniti začasno premirje / začasna vlada // ki je v veljavi, se uporablja omejeno dolgo obdobje: začasen ukrep; začasni sklepi; začasno potrdilo / začasna bilanca; začasna odstranitev delavca z delovnega mesta ◊ jur. začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo
združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; šol. začasni učitelj nekdaj učitelj brez strokovnega izpita začásno prisl.: začasno se preseliti kam; začasno izključen telefon; biti začasno sprejet na delo ♪
- začásnost -i ž (á) lastnost, značilnost začasnega: začasnost vojaške zasedbe / začasnost mej / začasnost upravne določbe ♪
- začebljáti -ám dov. (á ȃ) 1. začeti čebljati: ko so prenehale peti, so spet začebljale / zjutraj so začebljali ptički 2. živahno in brezskrbno reči, povedati: stekla je za njimi in jim nekaj začebljala ♪
- začečkáti -ám [čǝč] dov. (á ȃ) slabš. nerazločno, grdo zapisati: spodaj je začečkal svoj podpis ♪
- začêlen -lna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na začelje: začelni deli vojske / začelni prizidki; začelna stena ♪
- začêliti -im in začelíti -čélim dov. (é; ȋ ẹ́) les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino: začeliti hlode ♪
- začêlje in začélje -a s, rod. mn. začêlij in začélij tudi začêlj in začélj (ȇ; ẹ̑) 1. zadnji, končni del skupine ljudi, živali: začelje kolone, sprevoda 2. zadnja stran stavbe: začelje palače / stavba stoji v začelju stare šole ♪
- začeméti -ím [čǝm] dov., začemì (ẹ́ í) ekspr. zadremati: od utrujenosti je začemel kar za mizo ♪
- začenčáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. z vsebinsko praznim govorjenjem nekoristno porabiti: začenčali smo tri ure začenčáti se zareči se, zagovoriti se: v pogovoru se začenčati; nepremišljeno se je začenčal ♪
- začénjanje -a s (ẹ̑) glagolnik od začenjati: pravočasno začenjanje del ♪
- začénjati -am nedov. (ẹ̑) 1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost a) z nedoločnikom: začenjati govoriti, pisati; začenjati se razburjati / brezoseb. počasi začenja snežiti b) z glagolskim samostalnikom: začenjati delo; začenjati pogovor / publ., z orodnikom: začenjati s treningom; začenjati z zidavo / neustalj. predstave začenjajo ob osmih se začenjajo c) elipt.: pojdimo, ker začenja dež; vedno znova začenja o vremenu / danes začenjamo tam, kjer smo včeraj nehali 2. delati prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začenjati oborožen upor / sliko začenja vedno znova // izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: oddajo začenja znana melodija; gledališko sezono začenjajo z domačim delom začénjati se izraža začetek obstajanja česa a) glede na čas: začenja se nov delovni dan; zima se že začenja b) glede na prostor: polje se začenja na naši
desni / krivulja se začenja v različnih točkah začenjajóč -a -e: začenjajoče se reforme ♪
- začepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od začepiti: začepitev soda / začepitev steklenice / začepitev žile ♪
- začepíti -čépim in začépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) zamašiti s čepom: začepiti cev, sod / začepiti steklenico // zamašiti sploh: začepiti luknjo v čolnu; zvezali so ga in mu začepili usta / žila se začepi začépljen -a -o: začepljen sod; začepljena žila ♪
- začépljenje -a s (ẹ̄) glagolnik od začepiti: začepljenje soda / začepljenje žile ♪
- začépnik -a m (ẹ̑) priprava za zapiranje steklenic z zamaški: začepiti z začepnikom ♪
- začesáti -čéšem dov., začêši začešíte; začêsal (á ẹ́) s česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: začesati rese; začesati lase na prečo; začesati kodre nazaj začesán -a -o: čez ušesa začesani lasje ♪
- začêsniti -em in začesníti -čésnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) zatrgati na mestu, kjer je kaj priraščeno: vihar je začesnil vejo // ekspr. zalomiti, zatrgati: začesniti si noht / ob kljuki je začesnil žep natrgal, zatrgal začêsnjen in začésnjen -a -o: začesnjena veja ♪
- začétek -tka m (ẹ̑) 1. prvi trenutek obstajanja kakega a) dela, dejavnosti: vstopili so po začetku predvajanja filma; pot, ki jo opravi vozilo od začetka zaviranja; znak za začetek tekmovanja / obdobje pred začetkom šolanja; tekmovanje šahistov z začetkom ob osmi uri / pri tem delu smo šele na začetku smo ga šele začeli opravljati b) dogajanja: začetek predstave, zasedanja; do začetka prireditve manjka še deset minut c) procesa: ugotoviti začetek bolezni, nosečnosti; začetek propada č) omejenega trajanja: določiti začetek počitnic / praznovati začetek novega leta // temu trenutku najbližji del, obdobje obstajanja česa: neuspešen začetek šolanja / v začetku bolezni se pojavijo izpuščaji / sončen začetek avgusta; filozofska smer z začetka dvajsetega stoletja / priprave so trajale od začetka leta do srede marca 2. prvo dejanje, prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začetek
izdelave novega modela se je zavlekel; slovesen začetek seje; po neuspešnih začetkih se je gospodarstvo razmahnilo / sonet spada med njegove pesniške začetke; zgodovina šolstva od začetkov do danes 3. kar je na prvem mestu v zaporedju delov a) kakega dogajanja: začetek filma mu ni všeč, konec pa še manj; dramatičen začetek pripovedi / raziskovati začetke človeške kulture b) kake celote: na pamet znati začetke pesmi; začetek stavka; začetek telovadne vrste; pesem spada na začetek zbirke / prebrati kaj od začetka do konca 4. točka, mesto, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost: začetek mišice, vretenca / začetek in konec črte sta označena // del ob tej točki, tem mestu: v daljavi se je videl začetek gozda; na začetku je teren poledenel 5. v prislovni rabi, s predlogom izraža a) prvi trenutek, prvo obdobje obstajanja česa: od začetka je kazalo, da je trud zaman; že na začetku je bil tak; rana je bila v začetku videti hujša b) da je povedano glede na potek
dogajanja na prvem mestu: od začetka se je udeleževal pogovora, nato pa je utihnil; za začetek so naročili pivo; na začetku se je zelo bal; v začetku se je vse treslo ● redko začetek njegovega rodu je neznan izvor; redko miti o začetku sveta nastanku; začetek in konec ekspr. zanj je Shakespeare začetek in konec dramatike samo Shakespearove drame ceni, občuduje; ekspr. to je začetek in konec temeljna, glavna stvar; petek — slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti ◊ muz. od začetka označba za ponovitev (začetnega) dela skladbe da capo ♪
- začéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na začetek: a) začetni del postopka, preiskave; začetni pogovori državnikov / vrniti se na začetno stopnjo razvoja / začetno obdobje romantike / začetne priprave za gradnjo; začetna dela za pravopis; začetno šolanje / definirati začetne pojme teorije prve, osnovne; pridobiti začetna znanja s kakega področja osnovna, temeljna / začetni tečaj tečaj za pridobitev osnovnega znanja, vedenja o čem b) bat se vrne v začetni položaj; začetna in končna prostornina pri raztezanju / začetni znaki bolezni; začetna cena na dražbi c) začetni prizor drame; začetni takti skladbe / začetni del dopisa; začetna vrsta pletenja / začetni zlog; začetna črka imena / začetna in končna postaja žičnice ◊ gastr. začetna jed prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; geogr. začetni poldnevnik poldnevnik, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine;
ped. začetni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole; šport. začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis; teh. začetni robnik robnik (pri pisalnem stroju), s katerim se določi levi rob na listu začétno prisl.: začetno skicirati portretiranca ♦ lingv. začetno dovršni glagol glagol, ki izraža začetek dejanja ♪
- začéti -čnèm dov., začél; nam. začét in začèt (ẹ́ ȅ) 1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti a) z nedoločnikom: začeti delati, govoriti, peti; začeti korakati, plesati; preštevati so jih začeli od leve proti desni / začeti hoditi v šolo; začela se je oblačiti v črno; v gledališču so začeli uprizarjati domača dela / tovarna je začela obratovati / začela ga je boleti glava; začela je pihati burja; rastlina je začela rasti; brezoseb. začelo je deževati b) z glagolskim samostalnikom: začeti izplačevanje dolga; začeti pogovor / začeti študij / publ., z orodnikom začeti z delom, s poukom / neustalj. predstava začne ob osmih se začne c) elipt.: hišo so začeli že pred leti, pa še ni dokončana; začeti zdravniško prakso; začeti novo vrsto pri pletenju / začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali 2. narediti prvo dejanje, prva dejanja v zvezi s kakim delom, kako
dejavnostjo: komaj je začel popravljati stroj, je že našel napako / sejo, zborovanje začne predsednik s kratkim nagovorom; začeti sodno obravnavo z zaprisego prič / sliko je začel, ni je pa končal; pomembno je, kako boste stvar začeli / elipt.: pa zapojmo. Kdo bo začel; radi bi se pogovorili, pa si nihče ne upa začeti // izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: govor je začel s spodbudnimi besedami; gledališko sezono so začeli z domačim delom / začeti stavek z veliko začetnico napisati prvo besedo v stavku z veliko začetnico; toliko je dela, da ne vem, kje bi začel katero delo bi opravil najprej / kam potujete, je začel pogovor; elipt. nekoč je živel kralj, je začel / direktor je začel kot vajenec je bil najprej vajenec 3. star. delati, početi: niso vedeli, kaj bi z vsem tem začeli ● ekspr. enkrat je treba začeti ne sme se več odlašati; stvar se mora začeti reševati; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; ekspr. v novem okolju
so morali začeti znova so si morali znova ustvariti materialno osnovo za življenje začéti se navadno s prislovnim določilom izraža začetek obstajanja česa a) glede na čas: začelo se je obiranje hmelja; popadki so se že začeli; začela se je zima / šolska obveznost se začne z dopolnjenim sedmim letom / brezoseb. slišati je bilo pokanje. Začelo se je, je pomislil b) glede na prostor: cesta se začne pod hribom; pokazal jim je, kje se začne gozd ● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; ekspr. zima se je že odločno začela je že precej huda; z malim se začne, z velikim neha začénši: predelali so vso literarno zgodovino, začenši s protestantizmom; začenši z naslednjim mesecem se bo naročnina zvišala začét -a -o: nadaljevati začeto delo; sam.: začeto so sklenili hitreje dokončati ♪
- začétkom prisl. (ẹ̑) zastar. v začetku, na začetku: začetkom se mu je dobro upiral ♪
- začétkom predl. (ẹ̑) zastar., z rodilnikom v začetku, na začetku: bilo je začetkom maja; začetkom tega stoletja ♪
- začétkoma prisl. (ẹ̑) knjiž. v začetku, na začetku: začetkoma je pihal močen veter; začetkoma so se mu smejali ♪
- začétnica -e ž (ẹ̑) 1. ženska, s katero se kaj začne: začetnica rodu // ženska, ki se prva začne ukvarjati s čim, delovati na kakem področju: začetnica gibanja za ženske pravice; začetnica raziskovanja te bolezni 2. ženska, ki je šele nedavno začela delovati na kakem področju: kar zadeva kuho, sem začetnica; zaposliti začetnico 3. začetna črka besede: začetnica imena / pravila o pisanju velike in male začetnice ∙ ekspr. on je človek z veliko začetnico pomemben, spoštovanja vreden človek // (velika) začetna črka imena: podpisal se je samo z začetnicama 4. navadno s prilastkom učbenik, priročnik za pridobivanje začetnega, osnovnega znanja na kakem področju: jezikovna, šahovska začetnica ♪
36.408 36.433 36.458 36.483 36.508 36.533 36.558 36.583 36.608 36.633 
