Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (36.333-36.357) 
- zabavílja -e ž (í) zastar. vzgojiteljica: otroke v parku so nadzirale zabavilje ♪
- zabavíšče -a s (í) kraj, lokal za zabavo: postaviti, urediti zabavišče; iti v zabavišče; zabavišče z vrtiljaki / nočno zabavišče nočni lokal / spremeniti gledališče v zabavišče ♪
- zabavíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zabavišče: zabaviščne naprave / urediti zabaviščni prostor; zabaviščna mestna četrt / zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♪
- zabavíški -a -o prid. (ȋ) redko zabaviščen: zabaviška četrt mesta / zabaviški park zabaviščni park ♪
- zabávkati -am dov. (ȃ) lov. na kratko se oglasiti: v gozdu je zabavkala lisica ♪
- zabavljáč -a m (á) slabš. zabavljivec: verjeti zabavljaču ♪
- zabávljanje -a s (á) glagolnik od zabavljati: zabavljanje ga je razjezilo; glasno zabavljanje čez vlado ♪
- zabavljáški -a -o prid. (á) slabš. zabavljiv: zabavljaško govorjenje ♪
- zabavljáštvo -a s (ȃ) slabš. zabavljivo govorjenje, ravnanje: z zabavljaštvom problema ne boste rešili ♪
- zabávljati -am nedov. (á) 1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega: v pijanosti rad zabavlja; saj ne zna drugega, samo zabavlja / zastar. zabavljati vinu čez vino; zabavljati zaradi plač; zabavljati čez postrežbo; zastar. zabavljati na politiko čez politiko 2. zastar. zabavati: s svojo zgovornostjo jih je celo pot zabavljal / zabavljati se v veseli družbi zabavljajóč -a -e: glasno zabavljajoča družba ♪
- zabavljíca -e ž (í) knjiž. 1. posmehljiva, zbadljiva beseda ali misel: na njegov račun so izrekli mnogo zabavljic; niso se zmenili za zabavljice; duhovite zabavljice 2. pesem, navadno krajša, ki na posmehljiv, zbadljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: napisati, povedati zabavljico; ostra zabavljica ∙ knjiž. Prešernova zabavljica Nova pisarija satira ♪
- zabavljív -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) zabavlja: zabavljiv človek / zabavljiv izraz v očeh posmehljiv, zbadljiv ∙ knjiž. Prešernovi zabavljivi napisi epigrami, puščice ♪
- zabavljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) zabavlja: zavrniti zabavljivca ♪
- zabavljívka -e ž (ȋ) 1. ženska, ki (rada) zabavlja: njegova žena je zabavljivka in prepirljivka 2. knjiž. pesem, navadno krajša, ki na posmehljiv, zbadljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: brati vesele zabavljivke; zapeti zabavljivko ♪
- zabavljívost -i ž (í) lastnost, značilnost zabavljivega človeka: zabavljivost ga je minila / s humorjem in zabavljivostjo ocenjevati politične dogodke ♪
- zabávnež -a m (ȃ) ekspr. zabaven človek: zanimiv zabavnež ♪
- zabávnik -a m (ȃ) 1. časopis, revija z zabavno, razvedrilno vsebino: bere samo stripe in zabavnike 2. knjiž. kdor zabava: bil je dober pevec in zabavnik občinstva ♪
- zabávnoglásben -a -o prid. (ā-ȃ) nanašajoč se na zabavno glasbo: zabavnoglasbeni ansambli / zabavnoglasbena oddaja ♪
- zabávnost -i ž (á) lastnost, značilnost zabavnega: presenetil jih je s svojo zabavnostjo in živahnostjo / zabavnost gledališkega dela ♪
- zabebljáti -ám [bǝb in beb] dov. (á ȃ) 1. nerazločno reči, povedati: v spanju je nekaj zabebljal 2. slabš. reči, povedati: kako čudovito, so zabebljali vsi hkrati ♪
- zabégati -am dov. (ẹ̑) begajoč iti, premakniti se: zabegati od vrat k oknu; zabegala je po sobi in vzdihovala; zabegali so v smeri glasu / posedli so in zabegali z očmi drug po drugem ♪
- zabeketáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) oglasiti se z glasom be: ovca zabeketa ♪
- zabél -i ž (ẹ̑) nar. vzhodno zabela: zabeli jim je zmanjkalo ♪
- zabéla -e ž (ẹ̑) vroča maščoba, ki se dodaja jedem pred serviranjem: porabiti veliko zabele; zabela na žgancih / za zabelo uporablja mast ali maslo ♪
- zabeléti -ím nedov., zabéli (ẹ́ í) knjiž. postati bel, svetel: lasje so mu kmalu zabeleli ♪
36.208 36.233 36.258 36.283 36.308 36.333 36.358 36.383 36.408 36.433 
