Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (35.233-35.257)



  1.      vátikanski  in vatikánski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na Vatikan: vatikanske dvorane / vatikanski vrtovi; vatikanska knjižnica / vatikanska država ♦ rel. drugi vatikanski koncil koncil v Vatikanu od 1962 do 1965, ki je uvedel v celotno bogoslužje katoliške cerkve narodni jezik in sprejel dokumente o posodobitvi cerkve; prvi vatikanski koncil koncil v Vatikanu leta 1869 in 1870, ki je sprejel dogmo o papeževi nezmotljivosti; zgod. vatikanski ujetnik vsak od papežev od 1870 do 1929, ki zaradi izgube ozemlja papeške države ni hotel zapustiti ozemlja Vatikana
  2.      vazálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vazale ali vazalstvo: vazalna odvisnost / vazalni odnosi ♦ zgod. vazalna država država, ki priznava vrhovno oblast druge države in ji mora nuditi vojaško pomoč in navadno plačevati davek
  3.      vázomotóričen  -čna -o prid. (ā-ọ́) med. nanašajoč se na oženje in širjenje krvnih žil: vazomotorični živci / vazomotorične motnje
  4.      vbetonírati  -am dov. () z betoniranjem pritrditi v kaj: vbetonirati cevi, železne palice / vbetonirati vijake v zid
  5.      vbodnína  -e ž (í) med. vbodlina: vbodnina se celi / vbodnina v srce
  6.      vbrizgálnik  -a m () teh. naprava za vbrizgavanje: popravljati vbrizgalnik ♦ fiz. vbrizgalnik elektronov majhen pospeševalnik, ki vbrizga elektrone v večji pospeševalnik; strojn. vbrizgalnik črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare potiska tekočino
  7.      vbrízgati  -am dov. () v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj: vbrizgati vodo v kotel; bencin se vbrizga v motor s posebno črpalko / vbrizgati komu cepivo, zdravilo; vbrizgati si mamilo ♦ grad. vbrizgati cementno mleko v zidne razpoke vbrízgan -a -o: vbrizgana tekočina
  8.      vbrizgávanje  -a s () glagolnik od vbrizgavati: vbrizgavanje goriva, olja / vbrizgavanje zdravila v žilo
  9.      vbrizgávati  -am nedov. () v močnem curku spravljati kaj tekočega v kaj: vbrizgavati vodo v kotle; gorivo se vbrizgava v motor s črpalko / vbrizgavati bolniku zdravilo; vbrizgavati v mišičje, žilo; vbrizgavati si mamila
  10.      vbrizgnína  -e ž (í) knjiž. tekočina, ki se vbrizgne: pregledati vbrizgnino / zdravilo v obliki vbrizgnine injekcije
  11.      vbrízgniti  -em dov.) v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj: vbrizgniti vodo v posodo / vbrizgniti bolniku injekcijo, zdravilo; vbrizgniti v mišico, žilo; vbrizgniti si mamilo ♦ grad. vbrizgniti polnilo v zidno razpoko
  12.      vbrusíti  in vbrúsiti -im dov. ( ú) z brušenjem narediti kaj v kaj: vbrusiti okraske v kozarce
  13.      vcepíšče  -a s (í) med. mesto na telesu, kjer se vcepi cepivo: vnetje vcepišča
  14.      vcepítev  -tve ž () glagolnik od vcepiti: vcepitev bolezenskih klic / vcepitev predsodkov
  15.      vcepíti  in vcépiti -im dov. ( ẹ́) 1. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo: vcepiti komu bolezenske klice / vcepiti cepivo ♦ med. vcepiti serum 2. vstaviti cepič, požlahtniti s cepljenjem: vcepiti žlahtno sorto na tepko / vcepiti divjak z žlahtno sorto 3. ekspr. z močnim vplivom doseči, da kdo dela, ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: vcepiti komu delovne navade, narodno zavest; vcepiti komu ponos, predsodke / vcepiti komu kaj v srce, zavest vcépljen -a -o: vcepljen cepič
  16.      vcépljanje  -a s (ẹ́) glagolnik od vcepljati: vcepljanje cepiva / vcepljanje žlahtne sorte na divjake / vcepljanje načel, predsodkov
  17.      včérajšnjik  -a m (ẹ́) knjiž. kdor ima nesodobne, zastarele nazore: včerajšnjiki ne razumejo sodobnosti
  18.      včléniti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti, da kaj postane člen, sestavni del kake celote: v konstrukcijo včleniti okrasne elemente; včleniti v verigo še nekaj obročkov / ekspr. včleniti koga v verigo posrednikov // knjiž. vključiti: včleniti kaj v idejno zasnovo drame / prijatelji so ga včlenili v družbo; včleniti se v novo okolje včlénjen -a -o: biti dobro včlenjen v sosesko
  19.      vdája  -e ž () glagolnik od vdati se: očitali so mu prehitro vdajo prigovarjanju, ukazu / kljub bolezni ni hotel leči, ker bi ležanje pomenilo vdajo / prisiliti sovražnika k vdaji; izobesiti belo zastavo v znamenje vdaje / dekle je dovolj staro za vdajo
  20.      vdelováti  -újem nedov.) redko vdelavati: vdelovati rubin v prstan
  21.      vdihávati  -am nedov. () 1. zajemati zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihavati; vdihavati in izdihavati / ekspr. s polnimi pljuči je vdihaval svež zrak // zajemati kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihavati dim, smrad, strup / zdravnik mu je svetoval vdihavati soparo inhalirati 2. ekspr. dajati, ustvarjati: lepota vdihava pesmi nesmrtnost / jutranja zarja je vdihavala drevju posebno lepoto vdihavajóč -a -e: globoko vdihavajoč cigaretni dim
  22.      vdólbenka  -e [b] ž (ọ̑) um. grafična tehnika, pri kateri se lik upodablja z dolbenjem, poglabljanjem osnovne ploskve: bakrorez, lesorez in druge vrste vdolbenk // delo, izdelek v tej tehniki: na steni visi vdolbenka; razstava vdolbenk
  23.      vdovéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. ovdoveti: po nekaj letih zakona je vdovel vdovèl -éla -o: vdovela kmetica
  24.      vdŕgniti  -em dov., tudi vdrgníla (ŕ ) z drgnjenjem spraviti v kaj: vdrgniti mazilo v kožo; čistilo s krtačo vdrgnemo v preprogo vdŕgniti se redko zajesti se: umazanija se sčasoma vdrgne v tkanino
  25.      večálo 2 -a s (á) lov., v zvezi zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice

   35.108 35.133 35.158 35.183 35.208 35.233 35.258 35.283 35.308 35.333  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA