Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (35.108-35.132)
- utaboríti se -ím se dov., utabóril se (ȋ í) 1. postaviti si šotor za bivanje, življenje v njem: planinci so se utaborili na jasi; četa vojakov se je za kratek čas utaborila pod vasjo 2. ekspr. nastaniti se: utaboril se je v hotelu pri pošti / deklici sta se utaborili na vrhu stopnic sta se namestili ♪
- utečênost -i ž (é) stanje, ko se (nanovo uvedena) dejavnost na kakem področju, mestu opravlja redno, brez zastojev: pravilna utečenost motorja / utečenost proizvodnje ♪
- utekočínjati -am nedov. (í) 1. spreminjati iz plinastega stanja v tekoče: utekočinjati kisik; para se je začela utekočinjati 2. delati, povzročati, da trdna snov preide v tekočo: utekočinjati mleko v prahu z dodajanjem mlačne vode; mast se že utekočinja / hrana se v prebavilih utekočinja ♪
- utemeljênost -i ž (é) lastnost, značilnost utemeljenega: idejna utemeljenost političnega gibanja; utemeljenost pritožbe, stroge sodbe / utemeljenost suma ♪
- úterus -a m (ȗ) anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda; maternica: razvoj zarodka v uterusu ♪
- uteševáti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. tešiti: glasba utešuje / uteševati lakoto / uteševati svoje potrebe, želje ♪
- utíhniti -em dov. (í ȋ) 1. prenehati biti slišen: glasovi so utihnili / pogovor utihne 2. prenehati oddajati glasove, šume: dolgo je jokala, nato pa le utihnila; ptice v gozdu so utihnile / motor je nenadoma utihnil; vas je po deveti uri utihnila // prenehati govoriti: utihniti sredi stavka; segli so mu v besedo, da je moral utihniti 3. ekspr. prenehati objavljati literarna dela: po začetnem uspehu je pisatelj za nekaj časa utihnil / lirika je med vojno utihnila 4. postati manj intenziven, manj izrazit: veter je utihnil; ekspr. domotožje v njem ni hotelo utihniti ♪
- utirálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. knjiž. kdor z odstranjevanjem česa ovirajočega dela kaj: utiralec gazi, poti / pred skupino so gazili sneg utiralci 2. publ. kdor omogoča nastop, uveljavitev česa: utiralci novih umetnostnih poti ♪
- utíriti -im dov. (í ȋ) 1. narediti, da je vozilo na tiru: utiriti iztirjene vozičke 2. narediti, da se vesoljsko vozilo giblje po določenem tiru: raketa je utirila vesoljsko ladjo; satelit so utirili na orbito, v orbito okoli zemlje 3. ekspr. narediti, da ima kaj določeno smer: utiriti pot; smučar je utiril progo za slalom / utiriti povezave med šolo in delovnimi organizacijami; pren. utiriti svoje življenje // narediti, da ima kaj določeno vsebino: neplodno prerekanje so skušali utiriti v ustvarjalen pogovor ● knjiž., ekspr. njihove življenjske navade so se dokončno utirile ustalile, utrdile utírjen -a -o: utirjena vesoljska ladja; utirjena pot ♪
- utírjenje -a s (ȋ) glagolnik od utiriti: utirjenje vagonov / utirjenje satelita v orbito ♪
- utírjenost -i ž (ȋ) stanje utirjenega: utirjenost vesoljske ladje / ekspr. za to obdobje razvoja je značilna dokončna utirjenost v izbiro poklica / ekspr. utirjenost mišljenja, vedenja ♪
- utirjeválen -lna -o prid. (ȃ) teh., v zvezi utirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici ♪
- utíšanje -a s (ȋ) glagolnik od utišati: utišanje glasov / utišanje bolečine ♪
- utíšanost -i ž (ȋ) stanje utišanega: utišanost glasov / ekspr. utišanost čustev ♪
- utíšati -am dov. (ȋ) 1. narediti, da postane kaj tiho, tišje: utišati glas, jok, stopinje; utišati pogovor / utišati motor, radijski sprejemnik / utišati otroke pomiriti // narediti, povzročiti, da kdo preneha govoriti: utišati koga z ostro besedo, s pestmi; hotel je spregovoriti, pa so ga utišali / ekspr. utišati politične nasprotnike onemogočiti / ekspr. utišati (si) vest 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: utišati bolečino, nemir; utišati svoja čustva; vihar se je utišal ● knjiž. utišati nerede pomiriti; ekspr. utišati si lakoto potešiti utíšati se postati tih, tišji: glasovi so se utišali; ploskanje v dvorani se je utišalo / proti polnoči se mesto utiša utíšan -a -o: utišan korak; utišana glasba, utišana želja ♪
- utiševáti -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj tiho, tišje: podstavek utišuje ropot stroja ♪
- utíšiti -im dov. (ȋ ȋ) star. utišati: mah je utišil vsako stopinjo / mati je utišila otroka pomirila / vihar se je utišil ♪
- utočíti se utóčim se dov. (ȋ ọ́) zmanjšati svojo količino zaradi izgube pri točenju: pri pretakanju se nekaj vina utoči utočíti star. natočiti: utočili so jim novega vina ♪
- utòp -ópa m (ȍ ọ́) 1. teh. kovalno orodje z izdolbeno obliko predmeta, ki se želi skovati: utopi in štance / kovanje v utopih 2. star. utopitev: hitra pomoč jo je rešila utopa ♪
- utoplíti -ím dov., utóplil (ȋ í) knjiž. ogreti, segreti: sonce je utoplilo vodo utoplíti se postati toplejši: soba se je utoplila; brezoseb. proti koncu tedna se je utoplilo ♪
- utrakvístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na utrakviste ali utrakvizem: utrakvistični duhovniki / utrakvistično gibanje / utrakvistična šola ♪
- utrdíti -ím, in utrdíti in utŕditi -im dov., utŕdil (ȋ í; ȋ ŕ) 1. z (dodatnimi) gradbenimi deli narediti kak objekt bolj trden, vzdržljiv: utrditi cestišče, jez; utrditi zrahljane temelje / utrditi breg s plastjo kamenja; utrditi rove v rudnikih z lesom // z (dodatnimi) gradbenimi deli narediti kak objekt primeren za obrambo: utrditi grad; utrditi mesto z obzidjem / vojaki so utrdili položaje; utrditi mejo z bunkerji 2. z določenim postopkom narediti kaj bolj trdno: utrditi smučarsko progo; utrditi plasti gramoza z valjarji / utrditi rob platnic; utrditi pas s trdo podlogo 3. narediti, da je kaj trdno nameščeno: z zagozdo utrditi toporišče / utrditi izpahnjen ud, da je negibljiv 4. narediti, da je kaj (bolj) sposobno prenašati obremenitve, negativne okoliščine: z veslanjem utrditi mišice; utrditi si roke; telo se mu je z vajami utrdilo 5. narediti, da je kdo telesno močnejši, (bolj)
odporen: življenje na kmetih ga je utrdilo; šport ga je utrdil proti boleznim; otrok se je na svežem zraku utrdil // narediti, da je kdo (bolj) sposoben prenašati duševne napore: hudo trpljenje jo je utrdilo; z leti se človek utrdi / branje mu je utrdilo duha; utrditi si voljo, značaj 6. narediti, da kaj dobi veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: utrditi državo; gospodarsko utrditi podjetje; organizacijsko utrditi stranko 7. narediti, da kaj postane sposobno vzdržati negativne vplive, okoliščine: utrditi oblast; utrditi svoj položaj / utrditi si ugled, priljubljenost / utrditi zdravje 8. narediti, da kaj obstaja, nastopa v bolj intenzivni, trajni obliki: utrditi delovno disciplino; utrditi mir, prijateljstvo 9. narediti, da kaka vsebina zavesti postane (bolj) trdna: ta dogodek je utrdil njegov dvom; njena vera se je s tem še bolj utrdila / utrditi svoje prepričanje / utrditi narodno zavest // v zvezi z v narediti koga v čem duševnem
(bolj) trdnega: utrditi koga v dvomu, veri; utrdil se je v prepričanju, da ima prav 10. knjiž. uveljaviti: utrditi nove poglede na demokracijo; ta nazor se ni nikoli utrdil med ljudmi / ti izrazi so se že utrdili ● ekspr. utrditi cene ustaliti, trdno določiti; star. utrditi dejstva ugotoviti; star. utrdila sta rok plačila določila ◊ fot. utrditi barve na sliki s fiksirjem; ped. utrditi učno snov z načrtnim ponavljanjem doseči, da ostane trajneje v zavesti; teh. utrditi narediti, da se kaj strdi utrdíti se, in utrdíti se in utŕditi se voj. namestiti se, razporediti se na kakem terenu, v kakem objektu in ga z (dodatnimi) gradbenimi deli urediti za obrambo: vojaki so se utrdili na položaju / borci so se utrdili v stolpu utŕjen -a -o in utrjèn -êna -o: zdrav, utrjen človek; utrjen grad; biti utrjen proti boleznim; utrjena oblast; utrjeno telo; utrjeno znanje ♪
- utŕganje -a s (ŕ) glagolnik od utrgati: utrganje vrvi / utrganje zneska / utrganje zemeljskega plazu ♪
- utripálnica -e ž (ȃ) anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, arterija: krvavitve iz utripalnic; zožitev in zamašitev utripalnic / ledvična utripalnica ♪
- utrjeválo -a s (á) priprava za utrditev, pritrditev česa: ribiška palica z utrjevalom za kolesce ♪
34.983 35.008 35.033 35.058 35.083 35.108 35.133 35.158 35.183 35.208