Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (351-375)
- antiséptičen -čna -o prid. (ẹ́) med. ki uničuje kužne klice: antiseptična sredstva / antiseptično učinkovanje ♪
- antitétičnost -i ž (ẹ́) značilnost antitetičnega: antitetičnost misli ♪
- antonomazíja -e ž (ȋ) lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno ♪
- antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje ♪
- antropoíden -dna -o (ȋ) pridevnik od antropoid: antropoidne opice ♪
- antropomorfizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: antropomorfizirati božanstva, pojme ♪
- antropozóf -a m (ọ̑) pristaš antropozofije: teozofi in antropozofi ♪
- antropozofíja -e ž (ȋ) filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta ♪
- ántski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Ante: antska kultura ♪
- anuitéta -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev; anuitete za kredite; odplačilo anuitet ♪
- anuitéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo ♪
- anulácija -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora ♪
- anulírati -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo anulíran -a -o: anuliran ček ♪
- ánus -a m (ȃ) anat. končni del črevesa; zadnjik, ritnik ♪
- aójd -a m (ọ̑) knjiž., pri starih Grkih ljudski pesnik in pevec ♪
- aoríst -a m (ȋ) lingv. glagolska oblika za izražanje dovršenega dejanja, zlasti preteklega ♪
- aparáten -tna -o prid. (ȃ) elektr. nanašajoč se na aparat 1: aparatna varovalka; aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov ♪
- apátičen -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.: apatično strmeti predse ♪
- apelatíven -vna -o (ȋ) pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena ♪
- àperiódičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav; aperiodične spremembe ♦ elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja; muz. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami ♪
- aplávz -a m (ȃ) z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne ♪
- apnáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril ♪
- apnénec -nca m (ẹ̄) kamnina, iz katere se pridobiva apno: Alpe so iz apnenca; skladi apnenca; žganje apnenca / industrija apna izkorišča razne apnence / beli apnenec; koralni, kremenasti apnenec; lapornati apnenec ♦ geol. dachsteinski apnenec ♪
- apníca -e ž (í) z vodo mešano gašeno apno: apnica izvrstno konzervira jajca ♪
- apoén -a m (ẹ̑) fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč ♪
226 251 276 301 326 351 376 401 426 451