Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (34.858-34.882)


  1.      umrlína  -e ž (ȋ) zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine: plačati umrlino ♪
  2.      umrljív  -a -o prid. (ȋ í) ki umre: vsak človek je umrljiv / umrljivo telo ♪
  3.      umrljívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost umrljivega: zavedati se svoje umrljivosti 2. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev: umrljivost pada, raste; krivulja umrljivosti; umrljivost in rodnost 3. med. število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo: umrljivost pri tej bolezni je velika; umrljivost pri kugi, tuberkulozi ♪
  4.      úmstven  -a -o prid. (ȗ) knjiž. umski: umstvena dejavnost, sposobnost / čustvene in umstvene sestavine pesmi; duhovna in umstvena zmeda miselna, idejna / umstvena elita naroda úmstveno prisl.: umstveno se razvijati ♪
  5.      underground  -a [ándǝrgráu̯nd] m (ȃ-ā) gibanje med mlajšo generacijo, zlasti na področju kulture, ki se kaže v odklanjanju ustaljenih estetskih vrednot: pojav, razvoj undergrounda; neskl. pril.: ameriški underground film; underground glasba ♪
  6.      uníčenost  -i ž (ȋ) stanje uničenega: uničenost cest / duševna, telesna uničenost ♪
  7.      uničeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: uničevati plevel, škodljivce; toplota uničuje vitamine / pisma sproti uničuje / ogenj je uničeval hiše 2. škoditi čemu tako, da propade: mraz uničuje drevje; plesen uničuje povrtnino; les se na dežju uničuje / z nepravilno nego si uničevati kožo, lase 3. delati, povzročati, da kaj postane neuporabno a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: z vožnjo po slabih cestah se avtomobil uničuje b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: molji uničujejo volnene izdelke; pogosti nalivi uničujejo cesto; vlaga uničuje pohištvo c) s strelnim orožjem, razstrelivom: uničevati mostove in proge; uničevati nasprotnikove tanke 4. delati, povzročati, da pride kaj v zelo slabo stanje: neprimerna svetloba uničuje oči; hrup uničuje živce / slabe delovne razmere jim uničujejo zdravje / bolezen, skrb ga uničuje; s pijačo se vse bolj uničuje 5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročati, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničevati nasprotnike; s takimi ukrepi so kmete počasi uničevali / konkurenca uničuje podjetja // povzročati, da kdo več ne obstaja, živi: epidemije in naravne katastrofe uničujejo ljudi; plemena se še vedno uničujejo med seboj 6. s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno uničevati koga; moralno se uničevati // delati, povzročati, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem uničuje sebe in svojo družino 7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročati a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničevati komu kariero / uničevati otrokom mladost; uničevati si življenje b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničevati komu upanje, veselje; ne uničuj nam dobre volje uničujóč -a -e 1. deležnik od uničevati: uničujoč sledove za seboj, je upal, da ga ne bodo odkrili; živce uničujoč hrup; uničujoče delovanje vlage 2. ki povzroči veliko razdejanje, škodo: uničujoč potres; uničujoča vojna // ekspr. zelo hud, velik: doživeti uničujoč poraz / uničujoča kritika zelo negativna, odklonilna ∙ ekspr. pogledati z uničujočim pogledom s pogledom, ki izraža zelo odklonilen, sovražen odnos; prisl.: uničujoče gledati ♪
  8.      uníčiti  -im dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja 2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte; slana je uničila ajdo; suša, toča je uničila ves pridelek; voluhar je uničil sadno drevje; z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase 3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabno a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil; delno, popolnoma uničiti; s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabi b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko; molji so ji uničili plašč; neurje je uničilo del ceste; vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most; uničiti nasprotnikove tanke; sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili // narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka 4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči; hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila 5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce; kmeta so s temi ukrepi uničili; tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon // povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo 6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga; to ga bo uničilo telesno in duševno; moralno se je popolnoma uničil // narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino 7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero; uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje; uničiti dobro voljo; uničiti si delovne zmožnosti ∙ ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedel uníčen -a -o: zaradi prometne nesreče je avtomobil uničen; čevlji so že uničeni; vsi njegovi upi so uničeni; stal je ves bled in uničen; živce ima popolnoma uničene ♪
  9.      unificíranje  -a s (ȋ) knjiž. poenotenje, izenačenje: zavzemati se za unificiranje zakonov ♪
  10.      unifórmnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost uniformnega: uniformnost zakonov; otopelost in uniformnost življenja / upreti se uniformnosti ♪
  11.      unionízem  -zma m (ȋ) težnja po zedinjenju, združitvi: zagovornik unionizma ♦ zgod. unionizem na Hrvatskem, od 1861 do 1918 težnja po tesnejši povezavi Hrvatske z Ogrsko ♪
  12.      unitárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na unitarce: angleška unitarska cerkev / unitarski pastor ♪
  13.      univêrzen  -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na univerzo: univerzno poslopje // univerziteten: univerzni učbeniki / univerzna knjižnica / univerzno mesto / univerzni profesor ♪
  14.      unovčljívost  -i ž (í) ekon. lastnost, značilnost unovčljivega: unovčljivost vrednostnih papirjev ♪
  15.      uoblíčiti  -im dov. (í ȋ) star. izoblikovati: uobličiti svoje mnenje o umetnosti ♪
  16.      uobráziti  -im dov., uobrážen (ā ȃ) zastar. izoblikovati: uobraziti oči na kipu ♪
  17.      uokvíriti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. dati, vstaviti v okvir: uokviriti sliko / uokviriti oglas v časopisu 2. knjiž. obdati, obkrožiti: uokviriti vrt z živo mejo / na starost so ji gube uokvirile oči 3. knjiž. omejiti, določiti: uokviriti dramsko dogajanje / uokviriti pogoje uokvírjen -a -o: uokvirjeni članki v časopisu; z zlatim okvirjem uokvirjeno ogledalo ♪
  18.      uokvírjati  -am nedov. (í) 1. dajati, vstavljati v okvir: uokvirjati slike / uokvirjati mreže z lesenimi okviri 2. knjiž. obdajati, obkrožati: skupine dreves uokvirjajo grad / obraz so ji uokvirjali kodri svetlih las 3. knjiž. omejevati, določati: njihovi pogoji so uokvirjali naše obveznosti; pren. pesnikovo doživetje uokvirjajo morski pejsaži ♪
  19.      uokvírjenje  -a s (ȋ) glagolnik od uokviriti: uokvirjenje slike ♪
  20.      úp  -a m (ȗ) 1. kar se upa: njegov up je bil beg; upi so se izpolnili, uresničili; ekspr. up se izjalovi, podre, razblini; mladostni upi so bili uničeni, ekspr. pokopani; zavreči nekdanje, vse upe; ekspr. slepiti se s praznimi upi; varljivi upi; upi za prihodnost / knjiž.: gojiti upe upati; vdajala se je upom, da je ne bodo zaprli 2. duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja; upanje: poznati up in strah; vzbujati potrtim ljudem up; poln upa je čakal zdravnika / ekspr. up se jim sveti v očeh // duševno stanje, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo: ta zmaga je narode navdala z upom, da se bliža konec vojne; boriti se brez upa na zmago, star. zmage / zaspal je v upu, da bo naslednji dan boljše 3. v povedni rabi izraža možnost uresničitve česa; upanje: malo upa je, da bo ozdravel; ni (več) upa, da jih kdo reši 4. ekspr., navadno s prilastkom kar lahko pomaga: njegov up so najnovejša zdravila; razvoj kmetijstva je up stradajočega človeštva / zadnji up so mu bili stari prijatelji // kdor ima take lastnosti, da je lahko uspešen: igralec je bil največji up na prvenstvu; bil je up gledališča 5. v prislovni rabi, v zvezi na up na upanje: dajati, kupovati, prodajati na up ● ni si delal upov, da bodo popustili ni mislil, da je mogoče; nima nobenega upa več, da bi ga našli živega ne upa več; publ. nimajo resnejših upov za napredek, dokler ne odpravijo napak možnosti; ekspr. izgubil je vsak, zadnji up, da ga bodo rešili ne upa več, ne zdi se mu več mogoče; star. vse svoje upe staviti na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; mladi igralec vzbuja veliko upov o njem se meni, da bo glede na sposobnosti uspešen ♪
  21.      upàd  -áda m (ȁ á) glagolnik od upasti: upad vode / upad gospodarstva / upad izvoza, porabe nafte / upad moči, morale ∙ publ. prodaja izdelkov je v upadu se manjša ♦ med. atrofija ♪
  22.      upádanje  -a s (ā) glagolnik od upadati: upadanje reke / upadanje lic, trebuha / upadanje poguma / upadanje telesnih moči / upadanje narodne kulture, umetnosti / upadanje proizvodnje / upadanje števila prebivalcev / upadanje zanimanja za film ∙ publ. nataliteta je v upadanju se manjša ♪
  23.      upádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. dobivati nižjo gladino: jezero upada / voda je začela upadati // zaradi izgube zraka, vode postajati nižji, gostejši: sneg že upada; kopice trave so počasi upadale / videl je, kako balon upada 2. postajati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti: lica mu upadajo; trebuh mu je začel upadati / opazoval je, kako je zadnja leta upadala hujšala, propadala 3. prehajati na nižjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: glasnost upada; njeno zdihovanje je naraščalo in upadalo / delovna disciplina upada; pogum mu je začel upadati / telesne moči mu hitro upadajo b) glede na obseg dejavnosti, kvaliteto: industrija upada; trgovina z živim srebrom je začela upadati / umetnost je v tem času upadala c) glede na količino: izvoz, proizvodnja upada; naročila upadajo / število prebivalcev je začelo upadati / zanimanje za film upada č) glede na možni razpon: avtoriteta, moč, morala upada upadajóč -a -e: upadajoča voda; upadajoče zanimanje ♪
  24.      upádek  -dka m (ȃ) 1. zmanjšanje teže ali prostornine snovi pri prevozu, predelavi: upadek pri lesu; upadek pri mletju žita ∙ pazil je, da ni šlo nič v upadek da se je vse koristno porabilo // razlika med izhodiščno višjo stopnjo, količino in doseženo nižjo: izračunati upadek 2. upad: ugotoviti upadek gospodarstva / upadek izvoza / upadek volje ♪
  25.      upásti  upádem dov., stil. upàl upála (á ā) 1. dobiti nižjo gladino: reka je upadla / po nevihti je voda kmalu upadla // zaradi izgube zraka, vode postati nižji, gostejši: sneg je čez dan upadel; pazi, da testo ne upade se sesede; oteklina mu je nekoliko upadla uplahnila / pri kuhanju jagodičje upade 2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti: lica so mu upadla; trebuh mu je upadel / oči so jim upadle od lakote so se jim udrle 3. priti na nižjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: glas mu je upadel / fantu je upadel pogum; sla po jedi jim je upadla; začetna vnema je kmalu upadla b) glede na obseg dejavnosti, kvaliteto: trgovina je v takih razmerah upadla / umetnost v tem času upade c) glede na količino: izvoz je upadel / število prošenj je v primerjavi z lanskim letom upadlo / povpraševanje po leposlovju je upadlo č) glede na možni razpon: moč orkana je upadla ● ekspr. ob njegovem pogledu mu je beseda upadla ni imel več poguma govoriti; ekspr. srce vam ne sme upasti ostati morate pogumni upádel -dla -o: bledi in upadli obrazi jetnikov; upadla reka; upadla lica upáden -a -o zastar. upadel: bled in upaden mladenič ♪

   34.733 34.758 34.783 34.808 34.833 34.858 34.883 34.908 34.933 34.958  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA