Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (34.408-34.432)



  1.      tróbec  -bca m (ọ̄) 1. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je s trobcem dvignil deblo 2. zastar. trobentač: sprevod trobcev
  2.      trobéntati  -am nedov. (ẹ̑) 1. igrati (na) trobento: trobentač trobenta 2. ekspr. glasno, doneče se usekovati: ves dan že smrka in trobenta / trobentati z nosom 3. preh., slabš. glasno, vsiljivo govoriti, pripovedovati: o svojih uspehih trobenta po vsem mestu / nehajte že trobentati neumnosti trobentajóč -a -e: trobentajoč glas
  3.      trobéntičast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben trobentici: trobentičast cvet
  4.      trobezljáč  -a [bǝz in bez] m (á) slabš. kdor nepremišljeno govori, pripoveduje: dovolj mi je tega trobezljača
  5.      trobezljánje  -a [bǝz in bez] s () glagolnik od trobezljati: težko prenašamo njihovo trobezljanje / neumno trobezljanje
  6.      trobezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov.) slabš. nepremišljeno govoriti, pripovedovati: ne zaupaj mu, on rad trobezlja; ne trobezljaj preveč / trobezljati neumnosti // govoriti, pripovedovati: o tem so trobezljali po vsej vasi
  7.      trobílce  -a s () manjšalnica od trobilo: otroško trobilce ∙ slabš. bil je urednik nekega strankarskega trobilca glasila, časopisa
  8.      trobílec  -lca [lc in c] m () kdor igra na trobilo: dirigent je na novo razmestil trobilce v orkestru; trobilci in pihalci / trobilec na rog
  9.      trobílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na trobilo: trobilni ansambel ♦ muz. trobilni kvintet
  10.      trobílo  -a s (í) 1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem skozi napete, ustrezno oblikovane ustnice: igrati na trobilo; zvoki trobil / trobila v orkestru so odlična trobilci 2. lijakasta priprava za okrepitev glasu, zvoka: nastaviti trobilo na usta; trobilo iz lepenke / z dlanmi narediti trobilo pred usti 3. knjiž. zvočna signalna naprava pri motornih vozilih; hupa: vozniki so pritiskali na trobila; trobilo avtomobila 4. slabš. kdor kaj glasno, vsiljivo širi, razširja: imajo ga za svoje trobilo / junak romana je trobilo avtorjevih idej ∙ slabš. urednik strankarskega trobila glasila, časopisa
  11.      trobíti  in tróbiti -im nedov. ( ọ́) 1. igrati na trobilo: zna peti, gosti in trobiti / trobiti na trobento // dajati zvočne signale s trobilom: lovec, pastir trobi; trobiti na rog / preh.: trobentač trobi zbor, umik; brezoseb. trobilo je konec alarma ♦ lov. trobiti halali dajati znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena 2. s pihanjem v ozek, cevast predmet skozi ustrezno oblikovane ustnice povzročati močne, doneče glasove: naučiti se trobiti; trobiti s trobento; glasno trobiti / trobiti na rog, v rog 3. dajati močne, doneče glasove: parnik trobi / rogovi, trobente trobijo // oglašati se s takimi glasovi: slon trobi 4. dajati signale s hupo: nasproti vozeči vozniki so mu trobili / avtomobili so trobili vsevprek 5. preh., slabš. glasno, vsiljivo širiti, razširjati: trobiti laži; tega ni treba trobiti po mestu; ne verjemi vsemu, kar trobi propaganda // kar naprej govoriti, ponavljati: nehajte že trobiti eno in isto; od vseh strani nam trobijo, naj potrpimo ● ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati trobèč -éča -e: trobeči lovci; trobeča godba
  12.      tróbka  -e ž (ọ̄) knjiž., redko hupa: dajati znake s trobko
  13.      tróbòj  -ôja m (ọ̑- ọ̑-ó) šport. 1. tekmovanje treh posameznikov ali moštev: prirediti troboj; zmagati v troboju / atletski, šahovski troboj 2. navadno v zvezi olimpijski troboj do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom: zmagati v olimpijskem troboju
  14.      trócéven  -vna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri cevi: trocevna puška
  15.      tródimenzionálnost  -i ž (ọ̑-) tridimenzionalnost: trodimenzionalnost prostora / naslikano telo ima videz trodimenzionalnosti
  16.      troglodítski  -a -o prid. () nanašajoč se na troglodite: trogloditska bivališča / trogloditsko življenje
  17.      trohnív  -a -o prid. ( í) star. trohljiv: trohniv les; trohnivo telo / trohniv štor trhel
  18.      trójámbornik  -a m (ọ̑-) trojambornica: vkrcati se na trojambornik
  19.      trójen  -jna -o prid. (ọ̑) 1. trikrat tolikšen: vrniti trojno mero; opraviti trojno delo // ki je iz treh delov, enot: prebiti se skozi trojni sovražnikov obroč; trojna plast; trojno ogledalo 2. ki je treh vrst: pri hiši so trojni otroci; trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje ◊ kem. trojna vez kemična vez med dvema atomoma, ki jo tvorijo trije elektronski pari; šport. trojni položaj strelska disciplina, pri kateri se strelja iz stoječega, ležečega in klečečega položaja; zgod. trojni pakt zveza Nemčije, Italije in Japonske, ustanovljena 27. septembra 1940 v Berlinu
  20.      trójnik  -a m (ọ̑) tretji izvod, tretji primerek originalne listine ali predmeta: trojnik računa / izdati potrdilo v trojniku v treh izvodih
  21.      tróla 2 -e ž (ọ̑) slabš. neumna, nespametna ženska: ta trola nič ne razume
  22.      tromblónski  -a -o prid. (ọ̑) voj., v zvezah: tromblonski naboj naboj, s katerim se izstreli tromblonska mina; tromblonska mina mina, ki se s puško izstreli na krajšo razdaljo
  23.      trómésečnik  -a m (ọ̑-ẹ̑) vsake tri mesece izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: izdajati tromesečnik
  24.      trómotóren  -rna -o prid. (ọ̑-ọ̄) trimotoren: tromotorno letalo
  25.      trompéta  -e ž (ẹ̑) nižje pog. trobenta: igrati (na) trompeto; hrup bobnov in trompet

   34.283 34.308 34.333 34.358 34.383 34.408 34.433 34.458 34.483 34.508  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA