Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (34.358-34.382)
- trigéminus -a m (ẹ̑) žarg., anat. možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti; trivejni živec: ohromitev trigeminusa ♪
- tríger -ja m (í) žarg., elektr. podatek, rezultat kake operacije, ki sproži vnaprej določeno zaporedje operacij v računalniku; sprožilo, sprožilec ♪
- tríglásen -sna -o prid. (ȋ-ā) muz. komponiran za tri glasove: triglasne pesmi tríglásno prisl.: triglasno peti ♪
- tríglásje -a s (ȋ-ȃ) muz. glasbeni stavek za tri glasove: dvoglasje in triglasje ♪
- tríglàv in trígláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ) ki ima tri glave: triglavo božanstvo; pren. triglava gora ♦ anat. triglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake ♪
- trigonometríja -e ž (ȋ) mat. geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika: učbenik trigonometrije; uporaba trigonometrije v geodeziji / ravninska, sferna trigonometrija ♪
- trihotomíja -e ž (ȋ) knjiž. delitev, ločevanje na tri dele, vrste: načelo trihotomije / trihotomija dobro, slabo, neopredeljeno ♦ filoz. trihotomija duše po Platonu delitev človeške duševnosti na čutni, čustveni in razumski del ♪
- tríjezíčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ) napisan v treh jezikih: trijezični slovar ♪
- tríkolésen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima tri kolesa: trikolesni avtomobil; trikolesno vozilo ♪
- trikóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima tri kote: trikotna ruta; plošča je trikotna; trikotno jadro / trikotna pila / trikotna kompozicija slike ♦ anat. trikotna mišica; elektr. trikotna vezava vezava, pri kateri so tokokrogi vezani v obliki trikotnika; teh. trikotni noži ♪
- tríkŕp -a -o prid. (ȋ-ȓ ȋ-r̄) bot. ki je iz treh krp, delov: trikrpi listi ♪
- trilijón -a m (ọ̑) mat. tretja potenca milijona ♪
- triméster -tra m (ẹ́) knjiž. trimesečje: načrt za tretji trimester ♦ šol. tretjina šolskega leta ♪
- trínajsti in trinájsti -a -o štev. (ȋ; á) ki v zapovrstju ustreza številu trinajst: trinajsti rojstni dan; trinajstega [13.] julija; odšel je ob trinajsti (uri) 13h / trinajsto [13.] stoletje od 1200 do 1300 ● žarg. oditi v trinajsti bataljon, trinajsto brigado med narodnoosvobodilnim bojem umreti; danes je trinajsti in še petek po ljudskem verovanju dan, ko se lahko pojavijo težave, neprijetnosti; trinajsta plača v kapitalistični ekonomiki vsota v višini mesečne plače, ki jo prejme nameščenec ali uslužbenec ob koncu leta ♪
- trínajstlétnica in trinájstlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑) trinajst let staro dekle: skupina trinajstletnic in trinajstletnikov ♪
- trínajstlétnik in trinájstlétnik -a m (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑) trinajst let star fant: trinajstletniki in trinajstletnice ♪
- trinájststo in trínajststo štev. neskl. (á; ȋ) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč tristo [1300]: listina iz leta trinajststo sedeminsedemdeset ♪
- trinitárec -rca m (ȃ) rel. menih reda, imenovanega po sv. Trojici: samostan trinitarcev ♪
- tríníten -tna -o prid. (ȋ-ȋ) ki je iz treh niti: trinitna preja / trinitni šiv ♦ tekst. trinitni pletilni stroj pletilni stroj za tri niti ♪
- trínítnik -a m (ȋ-ȋ) nekdaj groba bombažna ali lanena tkanina v keprovi vezavi, pri kateri so vezane po tri osnovne niti: hlače iz trinitnika ♪
- trinítrotoluén -a m (ȋ-ẹ̑) kem. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluenom polnjene bombe / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluena [TNT] ♪
- trinítrotoluól -a m (ȋ-ọ̑) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluolom polnjene bombe; eksplozija trinitrotoluola / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluola [TNT]; neskl. pril.: trinitrotoluol razstrelivo ♪
- trínóg -a m (ȋ-ọ̑) trinožnik: sesti na trinog / na ognjišču je stal železen trinog s kotlom ♪
- trinóg -a m (ọ̑) ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno: mladi kralj je postal trinog; državi je vladal trinog // nasilen, samovoljen človek: očitajo mu, da je trinog; bil je velik trinog ♪
- trinóžnik -a m (ọ̑) trinožni stol: sesti na trinožnik; zložljiv trinožnik / čevljarski, lovski trinožnik // trinožno stojalo, trinožni podstavek: postaviti kaj na trinožnik; zlat trinožnik ◊ etn. kuhati v trinožniku v trinožni posodi, pod katero gori ♪
34.233 34.258 34.283 34.308 34.333 34.358 34.383 34.408 34.433 34.458