Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (34.258-34.282)
- tŕdnost -i ž (ŕ) 1. lastnost, značilnost trdnega: obzidje je zaradi trdnosti še dobro ohranjeno / trdnost niti, vozla / trdnost ogrodja / varovati trdnost države / občudoval je obtoženčevo trdnost / trdnost glasu, korakov / trdnost dokazov, spoznanja / neomajna trdnost odločitve, sklepa, volje 2. lastnost česa glede na največjo obremenitev, ki jo prenese: določiti, povečati, ugotavljati trdnost mostu, temeljev; majhna, velika trdnost česa; meja, preizkus trdnosti / trdnost kamna, lesa 3. lastnost česa glede na sposobnost vzdržati negativne vplive: povezanost med trdnostjo političnega sistema in gospodarskimi uspehi; spreminjanje trdnosti zdravja v različnih življenjskih obdobjih 4. lastnost česa glede na sposobnost za opravljanje svoje funkcije: večanje trdnosti korenin z rastjo; zmanjšanje trdnosti zobovja ◊ elektr. prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; fiz., teh.
natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo; teh. tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo ♪
- tŕdnosten -tna -o prid. (ŕ) nanašajoč se na trdnost: trdnostne lastnosti lesa / trdnostni preizkus ♪
- trdo... prvi del zloženk nanašajoč se na trd: trdodlak, trdoglav, trdokljun ♪
- trdôba -e ž (ó) zastar. trdost: trdoba tkiva / očitati komu trdobo strogost, neprizanesljivost / trdoba kmečkega stanu težavnost ♪
- trdobúčen -čna -o prid. (ȗ) pog. trdoglav: učiti trdobučne otroke / bil je trdobučen, zato ni odnehal ♪
- trdobúčnež -a m (ȗ) pog. trdoglavec: ni tak trdobučnež, da tega ne bi razumel / pregovoriti trdobučneža ♪
- trdodlák in trdodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima trdo dlako: trdodlak pes ♪
- trdoglàv -áva m (ȁ á) zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu, Anobium: lesovrt in trdoglav ♪
- trdoglàv in trdogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. 1. nenadarjen: trdoglav učenec 2. trmast, svojeglav: preveč je trdoglav, da bi popustil / trdoglav odpor trdoglávo prisl.: trdoglavo se braniti česa ♪
- trdoglávec -vca m (ȃ) ekspr. 1. nenadarjen človek: truditi se z malim trdoglavcem 2. trmast, svojeglav človek: trdoglavec ni hotel popustiti ♪
- trdoglávka -e ž (ȃ) ekspr. 1. nenadarjena ženska: pomagati trdoglavki pri učenju 2. trmasta, svojeglava ženska: trdoglavka se ni dala pregovoriti ♪
- trdoglávost -i ž (ā) ekspr. 1. nenadarjenost: trdoglavost učencev 2. trmoglavost, svojeglavost: vse je presenetila njegova trdoglavost ♪
- trdokórec -rca m (ọ̑) zastar. neroden, okoren človek: bil je pravi trdokorec ♪
- trdokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. 1. neroden, okoren: trdokoren, a dobrodušen človek 2. trmast, svojeglav: bil je trdokoren, niso ga mogli pregovoriti trdokórno prisl.: trdokorno se je držal pravil; trdokorno se premikati ♪
- trdokórnost -i ž (ọ́) zastar. 1. nerodnost, okornost: otresti se trdokornosti 2. trma, svojeglavost: motila ga je sinova trdokornost in prenapetost ♪
- trdokóžec -žca m (ọ̑) ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: ne bodi tak trdokožec ♪
- trdokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: trdokožen nasprotnik ♪
- trdokóžnež -a m (ọ̑) ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: takega trdokožneža nič ne prizadene ♪
- trdokóžnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost trdokožnega človeka: očitali so mu trdokožnost ♪
- trdoléska -e ž (ẹ́) bot. grm z rdečimi plodovi, ki raste po gozdovih in mejah, Euonymus: dren in trdoleska / navadna trdoleska ♦ vrtn. japonska trdoleska okrasni grm z ovalnimi zimzelenimi listi, Euonymus japonicus ♪
- trdolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima trde, usnjate liste: oleander, palma in druge trdolistne rastline ♪
- trdolupínast -a -o prid. (í) ki ima trdo lupino: trdolupinasti orehi / trdolupinasto jajce ♪
- trdomesnàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima trdo, čvrsto meso: trdomesnate češnje ♪
- trdosŕčen -čna -o prid. (ȓ) ekspr. neusmiljen: trdosrčen človek; biti trdosrčen ♪
- trdosŕčnež -a m (ȓ) ekspr. neusmiljen človek: trdosrčnež mu ni pomagal ♪
34.133 34.158 34.183 34.208 34.233 34.258 34.283 34.308 34.333 34.358