Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (34.233-34.257)


  1.      tŕdenje  -a s (ŕ) glagolnik od trditi, izražati: vztrajno trdenje iste stvari / zastar. neresničnost trdenja trditve ♪
  2.      trdênje  -a s (é) glagolnik od trdeti: trdenje kleja; sredstva za trdenje ♪
  3.      trdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati trd, trši: klej je že začel trdeti 2. postajati manj gibljiv, manj prožen: prsti so mu trdeli // ekspr. postajati negiben, tog: trdeti od strahu / videti je bilo, kot da bi ji poteze trdele 3. ekspr. postajati trd, brezčuten: zaradi takih doživetij je začel trdeti / srca so jim trdela ♪
  4.      tŕdež  -a m (ȓ) 1. slabš. neroden, okoren človek: kakšni nevzgojeni trdeži so ti ljudje 2. nar. trda, steptana tla: Pa naj zleze črv, če more, v trdež na dvoru, na katerega in s katerega so tolikokrat vozili s težkimi .. parizarji (J. Jalen) ♪
  5.      trdíka  -e ž (í) agr. jabolko, hruška s trdim, čvrstim mesom: obirati trdike ♪
  6.      trdíkast  -a -o prid. (í) nekoliko trd: trdikaste grozdne jagode ♪
  7.      trdílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) trdilo: dodati barvi trdilec ♪
  8.      trdílen 1 -lna -o prid. (ȋ) redko pritrdilen: trdilen odgovor ◊ filoz. trdilna sodba sodba, izražena s stavkom, v katerem povedek ni zanikan; lingv. trdilni stavek stavek, ki nima zanikanega povedka ♪
  9.      trdílen 2 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trdenje, strjevanje: trdilna sposobnost škroba / trdilno sredstvo ♪
  10.      trdílo  -a s (í) sredstvo za trdenje, strjevanje: dodati snovi trdilo; izdelovanje trdil / trdilo za barve ♪
  11.      trdín  -a m (ȋ) star. trdoglavec, svojeglavec: ta trdin ne odneha ♪
  12.      trdína  -e tudi -a m (í) redko trdoglavec, svojeglavec: velik trdina je, z njim nič ne opraviš ♪
  13.      trdína  -e ž (í) 1. knjiž. trden, suh svet, trdna, suha tla: izvlekli so vola iz močvirja na trdino 2. nar. trava, ki raste na suhem, slabem svetu: kositi trdino 3. zastar. trdota: preizkušati trdino kake snovi ● knjiž. mornarji so zagledali trdino kopno ◊ metal. zelo trda zlitina zlasti iz karbidov ♪
  14.      trdínec  -nca m (ȋ) knjiž. kdor prebiva na trdnem, suhem svetu: jezerjani in trdinci ♪
  15.      trdínka  -e ž (ȋ) agr. koruza s trdimi, okroglimi zrni: sejati trdinko; krmiti kokoši s trdinko ♪
  16.      trdínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. trden, suh: trdinski travnik / trdinski svet ♪
  17.      trdítev 1 -tve ž (ȋ) misel, izražena tako, kot da je v skladu z resničnostjo: dokazati, ovreči, zanikati kako trditev; podkrepiti trditev z dokazi; preklicati svojo prejšnjo trditev; vztrajati pri kaki trditvi; neresnična, nesmiselna, prepričljiva trditev; njuni trditvi sta protislovni; neizpodbitnost, pravilnost trditve / soglašati s kako trditvijo s kakim mnenjem ♪
  18.      trdítev 2 -tve ž (ȋ) glagolnik od trditi, strjevati: pospešiti trditev; trditev emajla ♪
  19.      trdíti  in tŕditi -im nedov. (ȋ ŕ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: če on to trdi, bo že res; trdi, da je dolg že vrnil; pogumno, utemeljeno, vztrajno kaj trditi; tega ni mogoče z gotovostjo trditi / ekspr. obtožnica trdi, da je kriv / ljudje trdijo o njem čudne reči govorijo, pripovedujejo; strokovnjaki trdijo, da je pesem nastala v začetnem obdobju pesnikovega ustvarjanja mislijo, menijo; ekspr. predstava je dobra, lahko trdim, zelo dobra rečem ∙ ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ekspr. nočem trditi, da ste vi vsega krivi izraža omilitev povedanega; ekspr. še vedno trdi svojo vztraja pri tem, kar je rekel; zastar. trditi kako vero priznavati, izpovedovati trdé zastar.: ugovarjal mu je, trde, da še ni prepozno trdèč -éča -e: branil ga je pred drugimi, trdeč, da je pošten človek ♪
  20.      trdíti  -ím, in trdíti in tŕditi -im nedov. (ȋ í; ȋ ŕ) delati, da postane kaj trdo, trše: trditi kako snov s sušenjem / trditi stene stavbe utrjevati ● ekspr. težko življenje ga je trdilo utrjevalo; delalo trdega, brezčutnega trdíti se, in trdíti se in tŕditi se postajati trd, trši: beton se hitro trdi; kosti se trdijo / med se trdi strjuje ♪
  21.      trdnína  -e ž (í) fiz. trdna snov: trdnine in kapljevine ♪
  22.      trdnják  -a m (á) zastar. srebrnik, zlatnik: dal mu je vrečo rumenih trdnjakov ♪
  23.      trdnjáva  -e ž (ȃ) 1. utrjeno naselje z vojaško posadko za obrambo: braniti, napasti, porušiti, zavzeti trdnjavo; obleganje trdnjave; obzidje trdnjave; pren. to mesto je bilo trdnjava liberalizma ∙ leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17 2. šah. šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah: igralca sta zamenjala trdnjavi / damina trdnjava ♪
  24.      trdnjávica  -e ž (ȃ) manjšalnica od trdnjava: na griču je stala trdnjavica; obleganje trdnjavice ♪
  25.      trdnjávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trdnjavo: trdnjavski nasip; trdnjavsko obzidje; trdnjavska vrata / trdnjavsko topništvo ◊ jur. trdnjavska ječa v nekaterih deželah, nekdaj kazen za velika hudodelstva; šah. trdnjavska končnica končnica, v kateri so na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še trdnjave ♪

   34.108 34.133 34.158 34.183 34.208 34.233 34.258 34.283 34.308 34.333  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA